Odprtje osrednje razstave Salon ZDSLU 2017: Podoba v mediju, medij v kontekstu

11. 11. 2017

SALON ZDSLU 2017: PODOBA V MEDIJU, MEDIJ V KONTEKSTU,                      14. 11. 2017 - 25. 2. 2018, Narodni muzej Slovenije – Metelkova

ODPRTJE RAZSTAVE SALON ZDSLU 2017, PODOBA V MEDIJU, MEDIJ V KONTEKSTU, torek, 14. 11. 2017 ob 19. uri, Narodni muzej Slovenije - Metelkova (Maistrova 1, Ljubljana). Razstava bo na ogled do 25. februarja 2018.

Odprtje letošnjega (MAJSKEGA) SALONA ZDSLU 2017, PODOBA V MEDIJU, MEDIJ V KONTEKSTU, smo v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov morali zaradi objektivnih razlogov zamakniti v jesensko - zimski čas, a nas bo že v prihodnjem letu Narodni muzej na Metelkovi znova gostil v pomladanskem obdobju. Najstarejša slovenska razstava, katere prvo odprtje sega v leto 1909, in najpomembnejša razstava članov ZDSLU znova prinaša številne novosti, tokrat iz sveta novomedijske in video umetnosti. Za vodjo projekta in selektorja, ki je tudi idejni vodja SALONA ZDSLU 2017, smo povabili prof. Srečo Dragana, ki je  s svojo ekipo v Ljubljanski muzejski četrti,  na ogled postavil pravo parado novomedijskih umetnin in likovno vizualnih artefaktov.  Skupaj s profesorjem dr. Janezom Strehovcem sta med 97 prijavami na razpis izbrala 27 projektov pri katerih sodeluje 30 avtorjev, članov ZDSLU. »Fokus tokratnega salona je na prehodih slike, grafike, kipa in fotografije v protokole medijske umetnosti. S poudarkom na  uporabi konceptov  novomedijske umetnosti v medprostorih, ki jih ti sprožajo z usodnimi  preboji v posameznih fazah umetniškega raziskovanja. Ti ključni momenti se realizirajo v natisnjenih izjavah, postavitvah artefaktov v nov, drugačen kontekst, v beleženju sledi komuniciranja -   dekodiranega  branja in  ozaveščanja, da obstaja  skupno polje doživetja, tako za avtorja kot za gledalca/obiskovalca. To seveda zahteva odgovornega in angažiranega avtorja in aktivnega, radovednega obiskovalca, ki postane udeleženec v projektu. Za vse vključene ustvarjalce je značilno, da v svojih delih izumljajo nove načine komuniciranja, širijo programska polja delovanja v širšo družbeno okolje in ustvarjajo posebne strategije za predstavljanje svojih lastnih stališč,« je med drugim v svojem tekstu v katalogu zapisal Dragan. 

Na razstavi vidimo kako velika je prelomnica, ki je nastala ob vstopu v 21. stoletje na področju likovno vizualne umetnosti, kjer se med seboj vse bolj prepleta življenje s potmi v znanosti, umetnosti, v industriji medijev, ekologije in elektronike, in te spletene poti se nato združujejo v vse močnejši aliansi ter vstopajo v interakcijo z virtualnimi prostori »drugega sveta«, ki se rojeva.  Umetniki, ki so bili v prejšnjem stoletju iskalci samega sebe, danes raziskujejo svet okoli sebe kot celoto, z vsemi njegovimi znanimi in neznanimi fenomeni in so zaradi svojega ustvarjalnega potenciala in zmožnosti abstraktnega mišljenja korak pred ostalimi, ki pa jih ravno zato  pogosto ne razumejo. 

Kot vsako leto na Majskem salonu, bomo tudi tokrat na »SALONU ZDSLU 2017, Podoba v mediju, medij v kontekstu« podelili tri nagrade. Glavno »Nagrado žirije Salon'17« bo izbrala komisija v sestavi prof. Nicole Hewitt in prof. Srečo Dragan in prof. Janez Strehovec. Dve »Nagradi ZDSLU Salona'17« pa bo podelila žirija, ki jo bodo sestavljali  člani umetniških svetov regionalnih društev ZDSLU. Vse tri nagrade bodo slovesno podelili na odprtju razstave v torek, 14. novembra ob 19. uri.

Organizator projekta je ZDSLU:

Zasnova razstave, strokovni tekst v katalogu in predsednik žirije je prof. Srečo Dragan, predgovor v katalogu je napisala Mojca Smerdu, predsednica US ZDSLU, selektorja  za izbor avtorjev sta bila prof.Srečo Dragan in prof. dr. Janez Strehovec, komisijo za podelitev glavne  nagrade SALON ZDSLU 2017: Srečo Dragan, Nicole Hewitt, Janez Strehovec, koordinatorka razstave je Olga Butinar Čeh, organizacija in priprava kataloga Petra Kosi, prevod Jasna Levanič, pri načrtovanju in postavitvi razstave je bila Draganu v pomoč Narvika Bovcon, oblikovanje kataloga Felicijan – Sedmak, Andraž Sedmak, za celoten projekt pa odgovarja Aleš Sedmak, predsednik ZDSLU.

Pri projektu sodeluje tudi gostitelj razstave, NARODNI MUZEJ SLOVENIJE in sicer Mag. Barbara Ravnik, Tomislav Kajfež, Tinka Selič, Petra Grom, Grega Gutman, Bojana Mišvelj in Hamid Koso.

Na otvoritveni slovesnosti bo v okviru projekta Marka Glavača nastopilo še Društvo kočevskih glasbenikov, ki ga sestavljajo Zoran Bitorajc, Tadej Repar, Roberto Bulešić in Maksimiljan Vovk, naslov skladbe je Debla in kočevska pesnica Romana Novak, ki bo recitirala pesem Opazovalka.

Nekateri utrinki iz razstave SALON ZDSLU 2017 - PODOBA V MEDIJU, MEDIJ V KONTEKSTU

Marko Glavač: (pra) DIH – (digi) NEOKRNJENOST, 2017, les-jelka, smrekovo milo, krema bele smreke, hojev med, hojev vosek, eterično olje jelke, nanoceluloza, digitalni zvok in slika, 400 x 250 x 300 cm

TNM – V.A.T. / Maša Jazbec, Zoran Poznič, Andrej Udoč: Kibernetski avatar (VR transcedenca), 2017, mešana tehnika, 300 x 300 x 300 cm

Franc Solina: Svetlobni vodnjak, 2015, instalacija, 200 x 60 x 40 cm

Aleš Sedmak: Hommage a Vittore Carpaccio, 2016 – 2017, tuš na papirju, (6x) 24,5 x 30 cm

Organizatorji tradicionalne razstave (Majski) SALON ZDSLU 2017, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, so se letos, pogumno podali v »drugi svet« likovno vizualne umetnosti in stopili velik korak stran od tradicionalnih poti in to vse z željo, da se tako ožjim kot širšim javnostim predstavijo z umetniškimi eksponati, ki jih vedno ne razumemo in bi jih težko, izven galerij in muzejev, postavili ob bok visoki umetnosti, pa vendar spadajo v najvišjo kategorijo sodobnih umetnin. 

Pripravila: Olga Butinar Čeh

 

Podelitev Stanovskih nagrad Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru

08. 11. 2017

Vabljeni na današnjo podelitev Stanovskih nagrad Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru, 8. 11. 2017 ob 19. uri, v Moderno galerijo.

V okviru ZDSLU je letos zelo aktivno delovanje pred dvema letoma ustanovljene nove Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru, ki je nastala zaradi specifičnosti kiparske stroke tako s področja tehnologij, konstrukcij in zahtev za postavitev začasnih in stalnih umetniških del v javni prostor ter specifičnosti glede vsebin, ki so deli javnih razpisov o postavitvi umetniških del (spomenikov, ...). Tako je skupina članov, umetnikov kiparjev, okviru Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, 18. februarja 2015 ustanovila Sekcijo kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru.

Sekcija kiparjev skrbi predvsem za razvoj in kvalitetno promocijo kiparstva in umetnosti v javnem prostoru, daje strokovna mnenja v zvezi s kiparstvom in umetnostjo v javnem prostoru,  določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja predstavitve umetniških vsebin,  skrbi za strokovna izpopolnjevanja in pripravlja strokovna besedila, popularizira kiparstvo in umetnost v javnem prostoru in njene avtorje v medijih in publikacijah, pri čemer mapira, vodi in vzdržuje katalog avtorjev ter umetniških del v javnem prostoru. Med drugim organizira še redne razstave ter festivale na društvenem in meddruštvenem nivoju, skrbi za sodelovanje na mednarodnih razstavah sodobnega kiparstva in aktivno sodeluje pri pripravi rednega letnega programa ZDSLU.

Sekcija kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru: razne razstave 2017

Letos bodo v Sekciji kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru v sredo, 8. novembra ob 19. uri v Moderni galeriji prvič tudi podelili stanovske nagrade in sicer nagrado za življenjsko delo in 3 nagrade za posebne dosežke in razvoj umetniškega izraza za medij kiparstva in umetnosti v javnem prostoru.

Žirija v zasedbi Roman Makše, Aleksandra Saška Gruden in Sarival Sosič, ki je predsednik žirije, je od prispelih vlog podelila naslednje nagrade:

-        Nagrado za življenjsko delo bo prejela Dragica Čadež

-        Nagrado za posebne dosežke in razvoj bo prejel Lujo Vodopivec

-        Nagrado za posebne dosežke in razvoj bo prejel Matjaž Počivavšek

-        Nagrado za posebne dosežke in razvoj bo prejela Alenka Vidrgar.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Dragica Čadež: Stoli, 2015, vir

 

Odprtje razstave grafik Hame Čavrka Carta Incognita v Galeriji BV v Celovcu

02. 11. 2017

Zadnja letošnja razstava, v tej jeseni so se druga za drugo zvrstile kar tri, ki jo ZDSLU organizira v Galeriji BV, bo posvečena grafiki. Razstavljal bo izjemno ploden, vsestranski in priznan likovno vizualni umetnik Hamo Čavrk iz cikla “Carta incognita”. Odprtje razstave bo v ponedeljek, 6. novembra 2017 ob 19. uri v Galeriji BV v Celovcu.

Likovni jezik s katerim se kipar, grafik in slikar Hamo Čavrk spoprijema zadnje desetletje, nas pelje v svet geometrijske abstrakcije in se dotika  tudi pravil konstruktivizma, ki ga postavlja v današnjo digitalno dobo. Polje slik, grafik in objektov na gosto prepredajo osnovne likovne prvine, premice,  brezčasne in brezkončne ostre, kot strela švigajoče svetlobne linije, ki so spletene v mrežo prostor parajočih diagonal, horizontal in vertikal na likovni površini ali tesno se prilegajočih prozornih ploskev, ki lomijo svetlobo do neslutenih možnosti pri nastalih konceptualnih objektih. Celotno dogajanje nas asociira na potovanje skozi vesolje brez začetka in konca, brez meja, skozi čas, ki je napolnjen z glasno tišino. In ko, omejeni kot smo, vstopamo v umetnikov likovni svet, potujemo skozi sliko ustvarjenega  vesolja, ki se širi po likovnem polju, nam je na poti pri orientaciji v pomoč »Carta Incognita«, ki služi pri odkrivanju brezmejnosti v skoraj trodimenzionalnem avtorjevem zapisu, in v oporo pri deklinaciji od naše začrtane poti, kot je nekoč pomorščakom za orientacijo služila dragocena risana pomorska karta neznanih prostorov.

Hamo Čavrk: Carta Incognita

Dogajanje na likovnem polju ima simboličen, širši podzavesten vidik, ki ga ne moremo natančno razložiti in opredeliti, niti določiti srž likovnega sveta pred nami. Tako kot nam čuti omejujejo objektivno zaznavo okolja na eni strani, nam na drugi strani v naši podzavesti pomagajo pri dojemanju relativnosti. S svojo dinamiko deluje kompozicija tako, kot da bi umetnik hotel prisluhniti primarnemu utripu vesolja in nam približati intimni skrivnostni svet iz katerega nastaja vse živo – čas in prostor, ki je kot matrica stvarstva.

Hamo Čavrk, foto: Goran Vranić

Hamo Čavrk, kipar, grafik in slikar je bil rojen 1950 v Sarajevu, kjer je 1977 diplomiral iz  kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu. Med leti 1977 in 1979 se je izpopolnjeval v mojstrski delavnici Antuna Avgustinčića v Zagrebu. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je  2007 zaključil magistrski študij grafike. Živi in ustvarja med Zagrebom, Novim mestom in Lošinjem. Razstavljal je na več kot 70 samostojnih in več kot 300 skupnih razstav doma in v tujini. Udeleženec je grafičnih bienalov v Berlinu, Varni, Kyotu, Krakovu, Kairu, Maastrichtu, Ljubljani, Otočcu, Zagrebu, Dovru. Grafičen mape je ustvarjal skupaj z uglednimi pisatelji in umetniki, delal je tudi kot scenograf za gledališče in film. Za svoja dela, ki se nahajajo v nacionalnih galerijah, je doma in v tujini prejel številne nagrade.

Pripravila: Olga Butinar Čeh

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46

Ostale novice


Happening na Veselovem vrtu

Več>>


RAZPIS ZA NOVEGA UPORABNIKA ATELJEJA V STAVBI GARAŽE, AKC METELKOVA MESTO

Več>>


Pismo Saša Urukala, Delo 3.5.2014

Več>>