ČRNO IN BELO - 8. Mednarodni festival likovnih umetnosti KRANJ - ZDSLU 2019

30. 9. 2019

Vljudno vabljeni na glavno odprtje 8. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU 2019, letos v znamenju Črno in belo – aktualnost večnega nasprotja, ki bo v torek, 1. oktobra ob 17. uri na Glavnem trgu v Kranju. Iz Glavnega trga v Kranju bo sprehod vodil na vsa prizorišča v mestnem jedru. Odprtje festivala bo v Gorenjskem muzeju, podelitev priznanja ZDSLU 2019 za življensko delo pa bo v Galeriji dr. Ceneta Avguština na ZVKDS – OE Kranj.

Seznam razstav in zemljevid prizorišč si lahko ogledate na TEJ POVEZAVI .

 

DLUPP 25 let - razstava članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ZDSLU ob 25. obletni

17. 9. 2019

Preteklo je 20 let, ko so se zadnjič predstavili v Galeriji ZDSLU umetniki iz Prekmurja in Prlekije. Ob njihovi 25. obletnici v Galeriji ZDSLU znova odpiramo njihovo skupinsko razstavo 22 članov našega regionalnega društva DLUPP, na kateri vidimo, kako visoko kvalitetni in vrhunski umetniki ustvarjajo v bližini Mure. 

Ob obletnici in razstavi skoraj vseh članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije je predsednik DLUPP-a akademski slikar Jože Denko v uvodu v katalog med drugim med drugim napisal: »DLUPP je društvo, ki je že nekaj časa uveljavljeno v slovenskem in mednarodnem prostoru. Ima 23 članov, ki delujejo v Murski Soboti, okolici ali v Ljubljani. V okviru društva si med drugim prizadevamo za povezovanje umetnikov. Z dejavnostmi, ki jih pripravljamo, pa skrbimo tudi, da se javnost pobliže seznani z likovno ustvarjalnostjo. Z domačimi in mednarodnimi razstavami povezujemo tudi narode iz srednje Evrope. Z ustanovitvijo »velike Evrope« so se poti skrajšale, vendar so zdaj zahtevnejše. Zavedati se moramo namreč, da smo del družine narodov in kultur. Namen razstave je predstaviti delo članov DLUPP-a v zadnjih 25 letih. Naj bo ogled razstave tisti, ki vam bo izoblikoval mnenje o delu naših ustvarjalcev.« 

Na tokratni razstavi se bo s svojimi deli predstavilo 22 avtorjev, stanovskih kolegov, članov DLUPP (vseh je 23), za katere je likovni kritik Janez Balažic v spremnem tekstu v katalogu med drugim zapisal, da močno presegajo regionalne meje, saj so z lastno kreativno močjo že dolgo zagledani v univerzalne horizonte in da ne gre prezreti nobenega izmed njih.

Tako bodo svoja dela razstavljali: Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Saša Bezjak, Dare Birsa, Robert Černelč, Sandi Červek, Marika Danč – Roth, Jože Denko, Mitja Ficko, Endre Gönter, Marjan Gumilar,  Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Suzanne Kiraly Moss, Ferenc Kiraly, Franc Meden, Vladimir Potočnik st., Ignac Premoša, Mirko Rajnar, Aleksander Vukan – Šanje.

IGOR BANFI, akademski slikar (1973, Murska Sobota), je študiral na Akademiji za Likovno umetnost v Ljubljani-smer slikarstvo, kjer je diplomiral pri prof. Andreju Jemcu (1997). Podiplomski študij je končal pod mentorstvom prof. Lojzeta Logarja (2000). Od leta 2000 dalje ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture in je član društva Likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Pri slikanju se posveča globljim psihološkim temam in vsebinam, ki so odblesk njegovega globoko zakoreninjenega »genius loci«. Banfijeva ustvarjalna energija temelji predvsem na njegovem absolutnem občutku za umetniško oblikovanje. Omogoča mu, da v melanholičnem, osamljenem in mističnem svetu polj, mokrišč in voda uresniči ter izpostavi meditativno lepoto prekmurske pokrajine. Živi in dela v Ljubljani in Murski Soboti. (Iz arhiva katalogov.)

NIKOLAJ BEER, akademski slikar (1945, Križevci v Prekmurju), je študiral  na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani – smer slikarstvo in tam diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici (1973). Vseskozi ustvarja kot samostojni ustvarjalec in je član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Glavni temi njegovega slikanja sta krajina in figura, ki se na platnih pogosto stapljata in trmasto vztrajata kot neločljiva celota. Iz njegovih del veje močna plemenita ljubezen, prvobitni odnos do narave in primarna navezanost na rodno Prekmurje. Avtor je izoblikoval prepoznaven slog, s katerim je znova odprl področje slikarstva, kjer se nenehno izmenjavata nastajanje in minevanje v neustavljivem ritmu življenja, kar prihaja npr. močno do izraza pri vasi Kükeča, ki izginja in se vedno znova pojavlja na njegovih slikah. Slikarstvo je zanj stara resna umetniška smer, tiha sama v sebi, plemenita, prepojena z neponovljivo ljubeznijo do tradicije in lastne identitete.

DUBRAVKO BAUMGARTNER, akademski slikar (1979, Murska Sobota), je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani – smer slikarstvo in tam diplomiral pri prof. Zmagu Jeraju (2004). Je slikar,  ki je povsem neobremenjen z agresivnim iskanjem nečesa novega za vsako ceno.  Baumgartnerja zanima ravno raziskovanje likovnega medija in iskanje lastnega duhovnega izraza. Njegovo slikarstvo odlikuje strogost in načelnost, s katerima pristopa k svojemu delu in navidezno majhni stilistični premiki, ki so veliki, jasni in povsem logični.  Zanj je značilno, da svoje slike zgradi v več plasteh tako, da bi ob tem iz skupne igre strukture, teksture in prosojnosti nastala nova realnost, slikovna resničnost. V duhovnem smislu se na slikah umetnika ne odpre njihov intimen, temveč arheološko zgrajen, osebni svet. Še posebej ga navdihujejo stene panonskih hiš, fizično razpadanje stavb pa zanj pomeni razpad in minljivost vsega.

FRANC BENCAK, mizar specialist,  je bil rojen 1932 v Bakovcih. 1971 je bil sprejet v članstvo LIKOS in po 22. letih trdega dela pa je bil sprejet v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov in DLUPP. Leta 1957 se je preselil v Mursko Soboto, kjer živi in dela še danes.  Ustvarjalnost  Franca Bencaka, po letih najstarejšega člana Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, odraža njegovo veliko ljubezen in vero v ustvarjalno moč likovne umetnosti. Znotraj nje se ni zadovoljil le z enostavnim »nedeljskim« preslikavanjem narave, marveč je v njej iskal možnost za odkrivanje svojih kreativnih sposobnosti in uporabo znanja, ki si ga je pridobil pri opravljanju poklica mizarja  specialista. Presenetljivo je, da pri Bencaku zaman iščemo melanholijo in temačen likovni izraz, ki je tako pogosto prisoten pri pomurskih likovnikih, saj je njegovo ustvarjanje sveže in polno močnih barv. Njegove risbe in slike, predvsem pa objekti dokazujejo vztrajno in trdovratno prizadevnost avtorja, pri oblikovanju idealnih, njemu najbližjih in najljubših, v notranjosti rojenih in doživetih oblik vrtljivih objektov.

SAŠA BEZJAK, akademska slikarka, kiparka in likovna pedagoginja (1971, Maribor), je študirala  na Pedagoški fakulteti v Mariboru likovno pedagogiko, tam diplomirla pri profesorju kiparstva Darku Goliji (1999). Nato je  nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorici Metki Krašovec in profesorici dr. Nadje Zgonik, kjer je diplomirla iz slikarstva (2001). Tam je končala še magistrski študij kiparstva pri profesorju Luju Vodopivcu (2009). Od leta 2002 je samozaposlena v kulturi. Univerza v Mariboru ji je podelila naziv „strokovna sodelavka za predmetno področje Specialna didaktika“ (2013). Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, kiparstvom, fotografijo, videom in performansom, ilustrirala je več knjig. Za njeno delo je značilen elementaren likovni jezik, kar je razvidno iz reduciranih ploskovitih kompozicij v slikah in risbah, medtem ko v kiparstvu posega po različnih, tudi nekonvencionalnih, materialih. Že desetletje kot mentorica pripravlja likovne delavnice za mladino in odrasle ter organizira razstave del, v teh delavnicah nastanejo. Od leta 2006 živi in ustvarja v Gornji Radgoni.

DARE BIRSA, akademski slikar, grafik, oblikovalec, ilustrator in pedagog (1958, Murska Sobota), je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1987), kjer je do leta 1989 nadaljeval specializacijo na oddelku za grafiko. Deluje kot samostojni ustvarjalec, predava na Naravoslovno tehniški fakulteti in na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani ter na ljubljanski Fakulteti za dizajn. Njegove slike in grafike so v javnih zbirkah (Albertina Dunaj, Museo della Xilografia Carpi, Galerija Murska Sobota, Kärntner Sparkasse, Casino Velden, Abanka, NLB Ljubljana,…) ter v mnogih zasebnih zbirkah. Je član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Pri pregledu Birsovih ustvarjalnih sklopov zadnjih let je opaziti očitno barvno redukcijo. Po vsebinski plati se avtor odmika od abstrakcije, kot senzibilen opazovalec svoja dela izostri v smislu družbene kritike in s tem okrepi njihov subverzivni naboj. Njegove slike so pomenljiv dokument družbe, v kateri živimo, in gledalca s tem, ko ga potiskajo čez meje udobja in všečnega, spodbujajo k premisleku. 

ROBERT ČERNELČ, akademski slikar, video umetnik in režiser (1970 Murska Sobota) se je leta 1995 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je zaključil študij iz slikarstva pri prof. Emeriku Bernardu (1999), iz videa pa pri prof. Srečo Draganu. Nato je vpisal na isti Akademiji magistrski študij slikarstva pri prof. Hermanu Gvardjančiču (2002) in se vpisal na magistrski študij filmske režije na AGRFT v Ljubljani, ki ga je zaključil pri doc. Miranu Zupaniču s kratkim igranim filmom »Črvi« (2004). V letih 1996 – 2001 je v domačem kraju Filovci organiziral likovne in filmske  kolonije. Slikarstvo, video in film se v njegovem delu tesno prepletajo. Vsak uresničen projekt je posledica in rezultat sodelovanja teh treh medijev, kjer se različni odnosi do podobe sintetizirajo v novo nastalem delu, bodisi videu ali sliki. Zanima ga, kako filmski medij prenesti v slikarstvo in interakcija med obojim. V različnih filmih je sodeloval kot pomočnik režiserja in scenograf. Živi in dela v Ljubljani.

SANDI ČERVEK, akademski slikar  (1960, Murska Sobota) je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je Diplomiral pri profesorju Gustavu Gnamušu (1985). Na  umetnostno prizorišče je stopil v drugi polovici osemdesetih let 20.stoletja, znotraj generacije, ki se je neposredno obrnila k abstrakciji in modernistični tradiciji. Velik del likovnega ustvarjanja je posvetil študijam optičnih učinkov in popolni redukciji barve, enobarvnim površinam, kjer svetloba prikaže različne vzorce in globine likovnega dela na precizno ustvarjenih barvnih nanosih. Od leta 1989 namreč ustvarja slike, v katerih uporablja samo črno barvo, s čimer se je uvrstil v zgodovinsko zaporedje mojstrov, ki jih je problematika in redukcija barve popolnoma zasvojila. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, ilustracijo in oblikovanjem. Živi in dela kot svoboden umetnik v Murski Soboti.

MARIKA DANČ – ROTH, diplomirana slikarka in oblikovalka tekstila (1950, Lendava) je študirala na tekstilni smeri zagrebške Šole za oblikovanje (1970),  nato diplomirala na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Zagrebu  pod mentorstvom Nikole Reiserja končala specializacijo iz slikanja (1980). Izdeluje tapiserije, slika, deluje tudi kot likovna pedagoginja saj se rada ukvarja z mladimi. V Sloveniji je izdelala scene in kostume za 13 opernih predstav ter 20 gledaliških predstav in filmov. V okviru  razvoja avtorske izdelave tapiserije Marike Danč-Roth sledimo njenim ustvarjalnim, umetniško izraznim naporom oblikovanja lastnega, osebnega likovnega izraza znotraj moderne tapiserije, ki se je ponovno vrnila k ročnemu tkanju, kompozicijski enostavnosti ter jo izpostavila kot celostno, samostojno umetniško delo od slikarske, likovne zasnove do izvedbe same tapiserija. Avtorica tudi slika in to predvsem naravo, drevesa, kjer ji je blizu  tehnika akvarela. Veliko je živela in delala po svetu, od leta 1983 pa kot svobodna umetnica živi in ustvarja v Lendavi. 

JOŽE DENKO, akademski slikar (1958, Bakovci) je študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pri profesorju Kiarju Mešku (1981). Ustvarjalna prizadevanja Jožeta Denka, znotraj okvirja nove ekspresivne figuralike, so bila deležna pozornosti likovne kritike takoj po zaključku. V seriji naslikanih Torzov iz let 1986- 2006, se je Denko posvetil študiju različnih kompozicijskih postavitvah plastično oblikovanih stiliziranih anatomskih delov golega človeškega telesa ,opredeljenih z jasno definirano črtno ali pasasto obrobo, postavljenih v različne položaje, pozicije s frontalnim ali stranskim pogledom, v skrčeni ali iztegnjeni obliki, v parih ali posamezno. V teh delih je opazen rahel pastoznejši barvni nanos pa tudi zanimiva prevlada modro rdečih barvnih kombinacij. V najnovejših delih je opazna avtorjeva poudarjena racionalna opredeljenost panonskega prostora znotraj dvodimenzionalne slikovne površine, ki je enkrat vodoravno drugič pa vertikalno koncipirana, tako da določa, obroblja in pogojuje središčni likovni prostor znotraj katerega obstaja, se godi in traje nek dogodek vezan na predmet, figuro mimetično oblikovanih in ekspresivno občutenih strnjenih form in jeder izvedenih s široko potezo slikarskega čopiča in živahnih intenzivnih barvah, znotraj katerih ustvarjajo bele površine nek poseben dramatičen naboj.

ENDRE GÖNTÉR, slikar in likovni pedagog (1949, Dobrovniku) je študiral na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je diplomiral na oddelku za likovni pouk pri prof. Ludviku Pandurju in Maksu Kavčiču (1972). Svoje delo je začel kot likovni pedagog in ga nadaljeval kot tehnični urednik Vestnika, kjer se je ukvarjal tudi s karikaturo. Kot slikar se je začel samostojno predstavljati sredi 70. let prejšnjega stoletja. Leta 1976 je bil med ustanovitelji skupine slikarjev in grafikov Grupa 676. Od takrat naprej se s slikarstvom (različne tehnike na platnu ter oglje in pastel na papirju)  ukvarja še intenzivneje. Na njegovi ustvarjalni poti naletimo na različne zaključene cikle, kjer gledano kronološko, posega najprej na polje poparta, katerega izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet, nato sledijo topografske študije izginulih prekmurskih vasi, simbol štorklje, ki je simbol regije, povezuje z ekološkimi problemi. Njegovo slikarstvo označijo za filozofski nadrealizem. Se pa  na slikah loteva še šamanstva, potovanja skozi pusto in nam na poljih kaže na nezaključeno prepletanje preteklosti, sedanjosti in morda tudi s prihodnosti. Živi in ustvarja v Murski Soboti.

MITJA FICKO, akademski slikar (1973, Murska Sobota), je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in Oblikovanje v Ljubljani pri prof. Janezu Berniku in Gustavu Gnamušu (1999), tam je zaključil magistrski študij pri prof. Metki Krašovec (2002). Zanima ga meja in sobivanje različnih svetov, ravni bivanja in različnih pristopov - načinov slikanja. Skratka: proces abstrahiranja snovnosti in njegova hrbtna plat tj. proces formalizacije in konkretizacije. Slika je proces, sobivanje in preplet abstraktnega in figurativnega in njegove slike ne temeljijo na v naprej trdno določenih konceptualnih okvirjih. Pomembne so vsebine, ki se kažejo kot kolektivne usedline nezavednega in tematizirajo odnos naše duševnosti do zunanjega sveta. Podobe in prizori niso prenosi iz fotografij ali iz interneta. Avtor preko slikarske metafore in procesa abstrahiranja elementov iz narave, potencira in hkrati nadaljuje osebno ustvarjalno izkušnjo. Ficko je v osnovi abstraktni slikar, a mora vsakokrat znova dodati svojo poetično zgodbo, najraje s kakšnimi prizori iz živalskega sveta. Ustvarja med Ljubljano in Leipzigom.

MARJAN GUMILAR, akademski slikar (1956, Murska Sobota), je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gustavu Gnamušu (2002). Od 2007 dalje je zaposlen na ALUO kot redni profesor na Oddelku za slikarstvo. Gumilar sodi v generacijo izjemno prodornih in kvalitetnih prekmurskih slikarjev, ki se s svojim slikarstvom usmerja v abstrakcijo. Njegova dela so polna horizontalnih vtisov prekmurskih ravnin v jasnih barvnih odtenkih.
Za Marjana Gumilarja je opredelitev za slikarstvo dejansko način eksistence, slikanje mu predstavlja oazo svobode, v kateri se najbolj identificira. Samo skozi jasno osebno izkušnjo je možen nepotvorjen odnos do realnosti, oblikovanje stališča do stvari in pojavov, ki jim je kot skušnjavam preživetja umetnik nenehno izpostavljen. Zavedanje subjektivnosti teh razmerij je nedvomno ločnica, ki jo Gumilar upošteva, zato gledalcu ne poskuša vsiliti kakšnega celovitega, posplošenega spoznanja, ampak mu postopoma, skozi fragmente, sugerira posamezne etape doživljanja in čutenja, iz podobe v podobo izpeljuje proces prekrivanja pogledov, njihove reverzibilnosti in zavezujoče dvojnosti.  Živi in dela v Ljubljani.

ŠTEFAN HAUKO, akademski slikar (1935 v Sodišincih) je študij slikarstva zaključil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta pri prof. Gabrijelu Stupici (1966), tam je zaključil še podiplomski študij za restavratorstvo pri prof. Mirko Šubicu. Do upokojitve je deloval v Narodni galeriji v Ljubljani kot restavrator. Njegovo slikarstvo se že od začetka opira na človeka, kot nosilca vsebinske tematike, ki v različnih razvojnih fazah predstavlja samosvoje podobe osebnega videnja in interpretacije v likovni realizaciji. V tem smislu slikovne realizacije ne potrebujejo posebnih razlag, transformacije samega motiva ali objekta, "razseljenega" do realne in tudi mentalne prisotnosti gledalčevega zavedanja o slikovnem podajanju. Navezanost na spoznavni svet v njegovi likovni interpretaciji in realizacijah se osmišlja v refleksiranju na čas otroško-odraščajočega doživljanja z vsemi reminiscencami bivanja v tistem času. V individualnem razvoju po posameznih obdobjih je sledil njemu lastnim izraznim hotenjem in "inovacijam", ki mu omogočajo izražanje v samosvojem izpovedovanju.

ZDNEKO HUZJAN, akademski slikar (1948,  Lendava), je zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. G. Stupici (1972), nato je dveletni študij na slikarski specialki nadaljeval na isti akademiji pri prof. J. Berniku (1974). V letu 1988, mu je Univerza v Ljubljani podelila Priznanje umetniških del in ga leta 1997 habilitirala v rednega profesorja za risanje in slikanje na Oddelku likovne pedagogike, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Huzjan se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo in kiparstvom, prav tako pa je izdal že nekaj pesniških zbirk, ki jih sam ilustriral. Figure, ki jih najdemo na likovni površini, pogosto asociirajo na podobo fetusa, skritega v notranjosti telesa, pred zunanjim svetom in njegovimi vplivi. Njegove specifične barvne ploskve so močno monokromne, prekinjene s krepko izraženimi zabrisanimi antropomorfnimi liki, ki delujejo, kakor da bi lebdeli v nedefiniranem neomejenem prostoru.

SUZANNE KIRÁLY – MOSS, akademska slikarka, (1937 v Chicagu, Illinois, ZDA) je začela svoje šolanje v Teksasu, kjer je maturirala. Študirala je slikarstvo na akademiji za likovno umetnost The Art Students League of New York. Kasneje je odpotovala v Evropo, v Zagreb, in preživela nekaj semestrov na tamkajšnji Akademiji za likovno umetnost, kjer je spoznala in se poročila s kolegom Ferencom Királyom. Leta 1967 je diplomirala ter kasneje tudi magistrirala na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Približno pol stoletja živi in ustvarja v Lendavi. Multikulturno in večnarodno okolje je glavni navdih za njena dela. Na svoji ustvarjalni poti je tudi grafiko pri kateri obenem ustvari sintezo predmetnega in duhovnega sveta. Zanima jo kozmos in njegov prostor ter pra-čas viz obdobja velikega poka. V lendavsko likovno sceno prinaša svežino in vtise iz drugega dela sveta, istočasno pa tu razvija in širi svoj kreativni potencial. Je umetnica, ki kot svoj največji uspeh doživlja uresničitev svojih otroških sanj – postati umetnica.

FERENC KIRÁLY, akademski kipar (1936, Dolnji Lakoš) se je po končani Šoli za oblikovanje v Ljubljani vpisal še na Akademijo za likovno umetnost, v razred kiparja Frančiška Smerduja. Študij je nadaljeval na zagrebški Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral  pri profesorju Franetu Kršiniću (1964). Nekaj časa je poučeval likovno umetnost, od leta 1973 pa  je bil celih 20 let direktor Galerije-Muzeja Lendava. Za Ferenca Királya je skulptura, pa naj bo iz lesa, kamna ali terakote,  z duhovnostjo prežeta materialna stvarnost, umetniško sporočilo, utelešeno v materiji, funkciji upodabljanja in izpovednosti podrejena, estetsko oblikovana gmota in oblika, ki doseže učinek stvarne resničnosti z umestitvijo v prostor ter z vzpostavitvijo čustvenega stika z njegovim prejemnikom. Kipar v svojih umetninah na domiseln način združuje tradicijo in modernizem in se pogumno poslužuje sredstev svoje stroke, izdeluje prosto stoječe plastike in reliefe, malo plastiko, ki je namenjena za postavitev v razstavnih prostorih, v notranji interier vkomponirane t.i. male kipe srednjih dimenzij ter monumentalne kompozicije.

IGNAC MEDEN, akademski slikar (1951, Depala vas pri Domžalah) je študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral 1981. Meden je znan predvsem po abstrakciji, ki se ji posveča in soočanjih z vprašanji odnosa med sliko in prostorom. Vedno so ga zanimali prehodi geometrijskega lika v geometrijsko telo in dematerializacija slike, izpostavljal je vlogo barve in svetlobe, razstavljal pa tako slike kot objekte z izhodišči v abstraktni konkretni umetnosti. Multipliciranje Medenovih slikovnih polj, geometrijskih likov in ploskev poteka v globino. Slika ni več slika, pač pa postane objekt, ki stranskemu pogledu omogoči povsem drugačno videnje slike od frontalnega pogleda. Ignac Meden z barvo ustvari mimikrijo slike–objekta, ki se skriva in transformira v nekaj, kar ni – v iluzijo, ki jo povzroči njegova slika–objekt. Slika–objekt tako postane slika skrivalnica ali labirint. Portreti v tehniki pastela pa sodijo v manj znani pol njegovega ustvarjanja in jih ustvarja zadnja leta in ki dokazujejo slikarjevo obvladovanje metjeja in anatomije človeškega telesa. Živi in dela v Šalovcih na Goričkem.

VLADIMIR POTOČNIK, akademski slikar  (1943,  Gradec, Avstrija) je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost slikarstvo in študij zaključil s specialko pri prof. Maksimu Sedeju (1967). najprej je delal na Osnovni šoli v Križevcih, nato pa  36 let kot likovni pedagog na Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer, kjer je bil tudi uspešno ravnatelj. Potočnik je soustanovitelj Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP). Njegova dela zrcalijo posebno občutje svetlobe, podobno onemu, kot jo izžarevajo dela velikih krajinarjev 19. stoletja, ki prežema in prepoji Potočnikove intimno doživete slike malega formata, na katerih lahko le slutimo vizijo gorate krajine, v ozadju katere izžareva nenavadni sij svetlobe, ali pa se le-ta lušči skozi lazurnost strukture barvnega nanosa v obliki akcentov bele, rumene, oranžne ali vijoličaste barve. Tako v Potočnokovem likovnem izrazu zunanje vsebine pogojujejo notranjo slikarsko formo spontanega gestualnega zapisa kot sledi biološke pulzacije slikarjeve roke, njenega znaka amorfnih form.

IGNAC PREMOŠA, se je rodil leta 1947 v Apačah pri Gornji Radgoni. Po osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Kiarju Mešku. Živi in ustvarja v Gedemarcih, idilični vasici blizu Male Nedelje, v občini Ljutomer. S svojimi likovnimi deli se predstavlja javnosti od 1975 dalje. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah, v Sloveniji in izven. Bil je uspešen in nagrajen na Ex-temporih, s svojimi zaključenimi opusi je bil opažen na društvenih razstavah. Avtor, ki se izraža skozi slikanje, sodi med najvidnejša imena likovne umetnosti prekmurskega okolja in se vedno znova  predstavlja z novejšimi deli. Želi se izraziti – pustiti nekaj za seboj – morda majhen delček tega, hitro se spreminjajočega in izginjajočega sveta v katerem živimo in hitimo skozi čas, da ostane za nekoga, ki bo s svojimi čutili zaznal lepoto polj, belih poti na gričih ali zeleno rumenih barv te jeseni, ki se še ni polno obarvala. 

MIRKO RAJNAR, akademski slikar (1961, Murska Sobota), je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Andreju Jemcu (1988). Avtorjeve slike izhajajo neposredno iz zunanjih izkušenj in so v tem smislu realistične oziroma abstraktne. Podrejene so vtisu prekmurske krajine, ki jo določa dolga ravnina z nizkim horizontom. V iluminiranih slikah se kot poseben paradoks na eni strani zrcalijo težnje modernističnega slikarstva, ki težijo k osvoboditvi prikaza od prevar iluzionizma in da se doseže lastni notranji likovni metafizični izraz, a na drugi strani pa z izjemnim poznavanjem in mojstrsko spretnostjo ter disciplino rafiniranega lazurnega nanašanja slojev barve, znova vrne doživetje fizične in mentalne globine. Njegove kontemplativne študije pokrajine presegajo naravno, zemeljsko in odsevajo čas dneva, mogoče zgodnje jutro, da postanejo globoke izjave. Gre za zlitje klasičnega in romantičnega ideala, ki se odpove­duje zemeljski individualnosti in se izpolni v harmoniji etičnih principov. Pomemben je samo užitek sublimne želje, ki nam podarja vso ugodje; nikjer nobene teoretične zapovedi, ki bi določala teme in način poslikave. Živi in dela v Murski Soboti.

ALEKSANDER VUKAN – ŠANJE, akademski slikar (1974, Maribor) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Emeriku Bernardu in prof. Zmagu Jeraju (2007).Po diplomi živi in ustvarja v Moravskih Toplicah. Tematsko usmerjenost zgodnjih del slikarja Aleksandra Vukana predstavlja ekspresivna ali nova figuralika. Njegove slike odkrivajo smisel za sproščeno slikarsko potezo in hipno zapisovanje slikarjevih notranje pogojenih duševnih stanj. Le-te diktirajo ritem samosvoje senzibilnosti groteskne ekspresivnosti portreta, ki v nekaterih delih prehaja v redukcijo predmetnih oblik in z njimi v avtonomne barvne površine tako geometriziranih kot organskih oblik. Takrat se šele potret izkaže v podobi čiste idejne, duhovno pogojene slikarjeve vizualizacije enkratne resničnosti, ki jo predstavlja posamezni človeški individuum. Slikarstvo Aleksandra Vukana smemo upravičeno uvrstiti v krog "hrabrih" mlajših sodobnih slovenskih figuralnih neoekspresionistov, ki izvirajo iz ljubljanske akademije za likovno umetnost. Posebej tistih iz Prekmurja izvirajočih slikarjev, ki v svojem slikarstvu gojijo tradicijo eruptivne slikarske poteze in ekspresivnega izraza tesnobnega razpoloženja in emocionalne intenzitete. 

 

Koncert Nova Schola Labacensis & Andreja Gregorič

16. 9. 2019

Vabimo vas na Skriti Veselov vrt ZDSLU na koncert grške rebetiko glasbe & risanje krokijev v živo izpod peresa slikarke Andreje Gregorič v ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 2019 ob 19. uri na Komenskega 8 v Ljubljani.

Nastopali bodo vrhunski glasbeniki skupine Nova Schola Labacensis. Pridružila se jim bo akademska slikarka, ilustratorka in oblikovalka Andreja Gregorič.  Nova Schola Labacensis je edinstvena glasbena slovenska skupina, ki izvaja staro klasično, grško in orientalsko glasbo in nadaljuje izročilo Schole Labacensis, prve skupine za staro glasbo pri nas. Na večeru se bodo predstavili z grško rebetiko glasbo, ki jo imenujejo tudi »grški blues«. 

Nastopili bodo:

Andreja Gregorič, krokiji
&
Nova Schola Labacensis:
Tadeja Pance, glas, tamburin
Tomaž Šinigoj, violina
Marko Angelski, kitara, mandolina
Miha Šinigoj, violončelo, kontrabas
Vasja Štukelj, okvirni boben, arabski riq, kozarčki
Boris Šinigoj, bouzouki, oud, tzuras, baglamas

Ob glasbi pa bo Andreja Gregorič risala drobne vedute iz mesta Ljubljana in Veselovega vrta ter krokije v živo, vse bo predvajano in projicirano na platno.

Andreja Gregorič bo tako s svojim delom stkala vezi med likovno in glasbeno umetnostjo.

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60

Ostale novice


Razstava Roberta Primiga in Franza Bergerja

Več>>


Sibylle von Halem in Gertrud Weiss-Richter: Umetniški objekti in slike

Več>>


Odprtje druge razstave nagrajencev Majskega salona 2015 - ZRAK

Več>>