Ob slovesu Vladimirja Makuca

28. 6. 2016

 

V 92. Letu nas je zapustil Vladimir Makuc. Od nas je tiho odšel akademski slikar, grafik in kipar, starosta kraških umetnikov, plemenit in prijazen mož, aktivni član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Celo svoje bogato in plodno življenje je posvetil likovni umetnosti. Njegova dela so nas vedno navdajala s tako neizmerno prefinjeno lepoto, z mirom in filigranskim perfekcionizmom, da ga je bilo včasih kar težko umestiti na naša tla.

Makuc je bil skoraj prav do konca svojega dolgega  ustvarjalnega življenja izjemno aktiven kot umetnik in tudi kot človek. Ne  bomo pozabili, ko je dve leti nazaj kar prikolesaril v Galerijo ZDSLU in nam prinesel dve sliki, ki ju je namenil za Majski salon 2014. 

Pa tudi lani, še niti leto ni preteklo od takrat, ko se je ponosno predstavil s številnimi deli, ki so bila prvič postavljena pred obiskovalce, ob svoji zadnji razstavi “Keramika in porcelan” v Galeriji ZDSLU. Čeprav je bil že nekoliko opešan, česar pri njem poprej nismo bili vajeni, je bil še vedno poln moči in se je skupaj z nami veselil ob izrednem odmevu in številnih obiskovalcih, ki so prišli občudovat njegove mojstrovine.

Tako nas je, kljub temu da je štel že veliko let, neizmerno pretresla izguba, ki je z njegovim odhodom prizadela nas vse, njegove stanovske kolege in prijatelje. Za njegovim delom ostaja neizbrisna sled in radi se ga bomo spominjali, saj je bil en tistih ljudi, ki jih človek mora imeti rad.

Olga Butinar Čeh, prof. umetnostne zgodovine

 

Vabimo vas na odprtje razstav v okviru pomladnih projektov ZDSLU 2016

26. 5. 2016

V Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov in v naših regionalnih društvih je pomlad vedno natrpana z razstavami in pomembnimi projekti. Poleg Majskega salona 2016, ki smo ga odprli prejšnji teden in bo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na ogled do 2. oktobra, začenja tudi tradicionalni projekt Društva likovnih umetnikov Ljubljana, DLUL, »Štirje letni časi«, to je s sezono razstav na Veselovem vrtu, edinem razstavišču na prostem, kjer teče ustaljen razstavni program od pomladi do zime. Prva v nizu teh razstav bo v četrtek, 26. 5. 2016 razstava akademske kiparke mag. umetnosti Mete Kastelic. Nato bomo v sredo, 1. 6. 2016 v okviru sodelovanja in izmenjalnih razstav v BV galeriji v Celovcu odprli skupno razstavo treh slovenskih umetnikov, članov ZDSLU in sicer Klavdija Tutte in Klementine Golja iz kranjskega regionalnega društva in Majde Skrinjar iz regionalnega društva Insula. Kot tretje pa bosta v pomladnem razstavnem »bumu ZDSLU«, v četrtek, 2. 6. 2016  v  Galeriji ZDSLU kuratorki iz Izraela, Rakele Sukman in Hana Kofler, odprli razstavo  25 Izraelskih umetnikov “Fragile”. Razstava je del medsebojnega sodelovanja med izraelsko galerijo Office in Tel Aviv Gallery in ZDSLU. Slovenski umetniki po izboru kustosa Braneta Koviča prav kar razstavljajo v tej izraelski galeriji.

I.  razstava: Meta Kastelic SLEPI POTNIK

Odprtje razstave akademske kiparke Mete Kastelic, bo v četrtek 26. 5. ob 19. uri v Galeriji Veselov vrt, Komenskega 8, Ljubljana. Razstava, ki jo organizira Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, DLUL, bo na ogled do 15. 6. 2016. Izvedbo razstave so omogočili  Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Mestna občina Ljubljana in Društvo Visart.

Kustosinja razstave Jadranka Plut je ob razstavi na Veselovem vrtu med drugim zapisala: „Umetnica Meta Kastelic s svojo kiparsko intervencijo Slepi potnik odpira sezono razstav cikla Štirje letni časi / Pomlad 2016 v Galeriji Veselov vrt organizirano v sodelovanju med Društvom likovnih umetnikov Ljubljana in ZDSLU. Prostorska instalacija Slepi potnik ni enoznačna, temveč odpira prostor in preizprašuje odnos do podobe onkraj vidnega. Umetnost igra vlogo skritega opazovalca, ki razkriva vsakdanjo ujetost posameznika v kolesje sodobnega sveta, v katerem je subjekt transformiran v odtujeno telo, ki je ločeno od realnega.“

Meta Kastelic – je rojena leta 1962 v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, za svoje diplomsko delo je leta 2007 prejela študentsko Prešernovo nagrado.Pri delu se pretežno posveča raziskovanju čutnega v kiparstvu, kot je tudi naslov njenega magistrskega študija, ki ga je 2013 zaključila na ALUO v Ljubljani. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem s projekti, ki so družbeno kritični in govorijo o položaju malega človeka in o etičnih vrednotah naše družbe. Leta 2012 je izvedla pomembno naročilo za postavitev kipa, doprsne figure Adolfa Jenka, v javnem prostoru. Postavitev je v središču Ljubljane, pred stavbo Kazine na Kongresnem trgu. Na 16. slovenska kiparska razstava Zavoda za kiparstvo (2012) je prejela prvo nagrado. V Pionirskem domu je več let poučevala kiparstvo mladostnike in odrasle, sedaj pa vodi svojo slikarsko- kiparsko šolo. Ustvarja v Ljubljani, kjer ima v AKC Metelkova mesto tudi atelje.

 

II. razstava: BV galerija: »Brez meja«, Klementina Golija, Klavdij Tutta in Majda Skrinar

V BV galeriji v Celovcu že četrto leto tečejo izmenjalne razstave med umetniki društva BV in člani ZDSLU. V nizu teh razstav bodo v sredo 1. 6. 2016 v Celovcu odprli razstavo slik in objektov Klementine Golja, Klavdija Tutte in Majde Skrinar.

Klementina Golija se je rodila 26. marca 1966 na Jesenicah. Slikarstvo je študirala na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu, kjer je leta 1990 pri profesorjih Glaucu Baruzziju in Giuseppeju Maraniellu tudi diplomirala. Magistrski študij grafike je zaključila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Lojzetu Logarju (1993) in magistrski študij slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu (1995) na isti akademiji. Za njen nadaljnji umetniški razvoj sta bili pomembni zlasti študijski bivanji v Bostonu in New Yorku v letu 1990 ter dvomesečno bivanje v Cité Internationale des Arts v Parizu, jeseni 1995. Klementina Golija je doslej imela 93 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 15 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. V letu 2007 je za uspehe in dosežke na likovnem področju prejela nagrado Mestne občine Kranj. Od leta 1990 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Je pobudnica in predsednica Bienala mesta Kranj ter Bienala risbe in slike v prostoru Alpe Jadran. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. Živi in dela kot samostojna likovna umetnica v Kranju.

  

Klavdij Tutta se je rodil 1958 v Postojni. Leta otroštva je preživel s starši v Novi Gorici. Najprej se je vpisal na Šolo za oblikovanje v Ljubljani in študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih: Metki Krašovec, Janezu Berniku, Zvestu Apolloniju, Gustavu Gnamušu in Bogdanu Borčiču. Pri slednjem je diplomiral tako na dodiplomskem kot na post diplomskem študiju grafike. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in objekti ter z organizacijo likovne delavnice na Sinjem Vrhu. Od leta 1981 je član DSLU, sicer pa dela in živi v Novi Gorici in Kranju, kot samostojni umetnik. Imel je preko 190 samostojnih razstav, sodeloval pa na več 300 skupinskih doma in po svetu. Za svoje delo je prejel več 56 domačih in mednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v   Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaqes, Villachu, Zagrebu, Bitoli, Karlovcu, Gornjem Milanovcu, Gorici, Mariboru, Sežani. Leta 2002 je prejel Bevkovo nagrado mestne občine Nova Gorica za dosežke v likovni umetnosti in pa plaketo občine Ajdovščina za razvoj likovnih delavnic na Sinjem vrhu. V Kranju pa veliko Prešernovo plaketo mestne občine Kranj. V letu 2009 je za velik likovni projekt, ki ga je pripravil v Kranju in okolici prejel Veliko plaketo MO Kranj in nagrado ZDLSU in Hypo Alpe Adria za leto 2009.

 

Majda Skrinar je rojena 3. septembra 1963 v Kopru in tam je leta 1982 tudi končala splošno gimnazijo. Od leta 1982 do 1993 je študirala na Univerzi v Ljubljani. Dve leti je študirala italijanski jezik in literaturo na Filozofski fakulteti. Leta 1990 je končala študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Za diplomsko nalogo je prejela Plečnikovo nagrado za arhitekturo. Leta 1993 je z odliko končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost. V študijskem letu 1994/95 je študirala na oddelku za arhitekturo na Univerzi v Coimbri na Portugalskem. Deluje kot samostojna kulturna ustvarjalka. Od leta 1994 je članica ZDSLU.

  

III. rastava »Fragile« Pogled na sodobno izraelsko umetnost

 Ob razstavi Fragile – pogled na sodobno izraelsko umetnost, je likovni kritik Brane Kovič zapisal: »Na pobudo in povabilo gospe Rachel Sukman, direktorice Office in Tel Aviv Gallery, predsednice izraelske sekcije AICA ter ustanoviteljice in glavne urednice umetnostne revije Terminal (izhaja od leta 1996 v hebrejščini in angleščini) je bila v njeni galeriji v najstrožjem centru Tel Aviva med 3. in 24. majem 2016 na ogled razstava 12 slovenskih likovnih ustvarjalcev po izboru umetnostnega kritika in neodvisnega kuratorja Braneta Koviča. Namesto razstavnega kataloga je dobra dva tedna pred otvoritvijo izšla številka Terminala s kritiškim esejem kuratorja in po eno reprodukcijo umetniškega dela vsakega od razstavljalcev. Zdaj, od 2. junija do 1. julija, pa si bo moč v Galeriji ZDSLU v Ljubljani ogledati razstavo stvaritev izbranih sodobnih izraelskih avtorjev, ki sta jo kurirali Rachel Sukman in Hana Kofler, njuna eseja in reprodukcije del pa so prav tako objavljene v reviji.

V razstavo Fragile je vključenih 25 umetnikov, ki pripadajo različnim generacijam in se izražajo v različnih medijih, z deli, nastalimi med 1986 in 2016, ki jih tematsko opredeljuje izkušnja bolečine in užitka, ki se nenehno prepletata v življenjskem utripu sodobnega Izraela. V tej kompleksni družbi, sestavljeni iz prišlekov od vsepovsod, se tako rekoč samo po sebi zastavlja vprašanje identitete, prav tako pa tudi vzdušje negotovosti in napetosti, ki ju poraja kruta družbena resničnost. A grožnjam z možnimi terorističnimi napadi se zoperstavlja svojski hedonizem, nekakšen carpe diem – mestne restavracije, bari in kavarne so vedno nabito polni, kulturne ustanove in prireditve množično obiskane, sla po življenju premaguje strah, občutek pripadnosti naciji pa nadgrajujejo poudarjeno subjektivni odzivi na spreminjajoče se okoliščine in pogoje preživetja. Ustvarjanje umetniških del, v katerih se razum in čustva prelivajo v (statične ali gibljive) podobe, je gotovo eden od individualnih odgovorov na aporije vsakdanjosti in hkrati dokaz, da je treba posameznikov glas slišati tudi takrat, ko je skoraj neslišen in artikuliran na osnovi izrazito osebne izkušnje. V delih, izbranih za tokratno razstavo, je razvidna prav ta občutljivost, krhkost samotnega nagovora v hrupu zunanjih senzacij, družbenih krčev in agresivnih zvokov komercializiranega velemestnega vrveža. Mali format je v tem pogledu zavezujoč, saj predpostavlja intimnost in pristnost vsake realizacije – kar velja tudi za medije kot so risba, fotografija, kolaž in do določene mere tudi video. V tem smislu se izbrana dela dopolnjujejo in sestavljajo mozaik privlačnosti in nasprotij, v katerem se zrcali večplastnost likovnih zgodb in načinov njihovega izrekanja. Med razstavljavci, na katere je morda treba posebej opozoriti, izstopajo Menashe Kadishman (1932-2015), verjetno mednarodno najbolj znan izraelski umetnik, Moshe Gershuni (1936), Sophie Jungreis(1947), Gabriel Klasmer (1950) in Pnina Grietzer (1953) ter mlajši Belle Shafir, Ben Kadishman, Michelle Gavrielov, Anisa Ashkar in Nima Ktalav. Z razstavo slovenskih umetnikov v Tel Avivu in s predstavitvijo izraelskih avtorjev v galeriji ZDSLU v Ljubljani se napoveduje možnost pogostejših izmenjav in intenzivnejšega kulturnega sodelovanja med državama.«

Pripravila: Olga Butinar Čeh

 

Izjava za javnost MAJSKI SALON 2016

17. 5. 2016

MAJSKI SALON 2016

ODPRTJE RAZSTAVE: 19. maj ob 20 uri, razstava bo na ogled do 2. oktobra 2016

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE - METELKOVA 

ORGANIZATOR ZDSLU: Vodja projekta Mojca Smerdu, predsednik ZDSLU Aleš Sedmak, organizacija in tehnične podrobnosti Petra Kosi in Matena Bassin, odnosi z javnostmi Olga Butinar Čeh.

Pri projektu sodelujejo tudi:

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE, METELKOVA: Mag. Barbara Ravnik, Tomislav Kajfež, mag, Nina Vošnjak in Tinka Selič.

DRUŠTVO UMETNOSTNIH KRITIKOV – SLOVENSKA SEKCIJA AICA:

Izbor avtorjev: Milena Božiček Koren, Brane Kovič, Barbara Strle Vurnik, Robert Inhof, Petra Vencelj, Majda Božeglav Japelj in Breda Kolar Sluga

Žirija: Breda Ilich Klančnik, Breda Škrjanec in Damir Globočnik.

Organizatorji tradicionalne razstave Majski salon, ki jo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, ZDSLU, organizira neprekinjeno od leta 1909, so se letos  odločili, da v razstavo vnesejo svežega duha in nove poglede na slovensko likovno sceno, saj salon zagotovo zrcali pregled likovno vizualnega ustvarjanja pri nas. Prenova te najstarejše razstave je nastala z željo, da jo izboljšamo, da ji dvignemo pomen in da jo naredimo bolj odmevno.

K sodelovanju smo kot selektorje povabili člane slovenske sekcije  AICA. Iz 9 regionalnih društev je bilo izbranih 47 avtorjev, ki se bodo predstavili z enim ali s po dvoje deli. Med umetniki lahko najdemo vse vrste ustvarjalcev iz raznih likovnih področij in vseh generacij, ki bodo razstavljali umetnine v vseh likovnih tehnikah. Tudi letos bomo podelili nagrade Majskega salona 2016. Žirijo, ki se je sestala in naredila izbor nagrajencev v ponedeljek, 16. 5. ob 10. uri,  sestavljajo kustosi: Breda Ilich Klančnik, Breda Škerjanec in Damir Globočnik.

Majski salon 2016 - prenovljen

Razstava Majski salon je letos podvržena temeljiti prenovi. Poleg primernega razstavnega prostora, kot smo si ga vseskozi želeli, ga iskali in tokrat pridobili v prostorih Narodnega muzeja na Metelkovi, je tudi povsem drugačen pristop k izboru umetnikov in njihovih umetnin. V Umetniškem svetu in Izvršilnem odboru ZDSLU smo se odločili in povabili k sodelovanju kot selektorje posamezne regionalne kustose Društva umetnostnih kritikov – slovenske sekcije AICA. Rezultat njihovega izbora lahko vidimo na razstavi Majski salon 2016! Menimo, da je izbor dober in da je pred nami zanimiva kvalitetna razstava.

Ali pa so predstavniki AICE izbirali pravilno, ali jim je uspelo narediti relevanten prerez čez slovensko likovno produkcijo danes, bo povedalo sito časa in odmevi na razstavo. Vemo, da so bile v ZDSLU tudi že v preteklosti razstave Majskega salona podvržene selekciji, ki pa je res bila bolj interne narave. Morda je to, da smo dovolili likovnim kritikom od zunaj tako rigorozno vrednotiti delo naših članov največja sprememba letošnje razstave.

Žirija za izbor nagrajencev 16. 5. 2016:

Breda Ilich Klančnik, Breda Škrjanec, Damir Globočnik

Nagrajenci Majskega salona 2016: 3 enakovredne nagrade

Metka Kavčič, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Iz cikla "Ko se duša naguba", 2015, bron, les, 130 x 50 x 50 cm

Lucija Stramec, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Materializirane preobrazbe, 2016, akrilni črtni zapis na platnu, 130 x 100 cm

Simao BESSA, Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske,Brez naslova, 2015, grafitni svinčnik, črni marker, tuš na papirju, cc. 122 x 200 cm

Več o Majskem salonu si lahko preberete v celotni izjavi >>

pripravila Olga Butinar Čeh

 

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46

Ostale novice


Odprtje razstave kiparke Mojce Smerdu in slikarja Aleksija Kobala, lanskih Prešernovih nagrajencev

Več>>


Videoposnetek Javne tribune na Majskem salonu 2014

Več>>


Tagore in njegovi sodobniki / Tagore and his contemporaries

Več>>