Sibylle von Halem in Gertrud Weiss-Richter: Umetniški objekti in slike

21. 9. 2015

V okviru sodelovanja med BV galerijo iz Celovca in ZDSLU bomo v mesecu septembru in oktobru v Galeriji ZDSLU razstavili dve priznani in zanimivi umetnici Združenja likovnih umetnikov Avstrije. dežele Koroške in sicer Sibylle von Halem, ki razstavlja objekte in Gertrud Weiss-Richter, ki bo razstavila slike. Odprtja razstave bo v četrtek, 24. septembra 2015 ob 19. uri v Galeriji ZDSLU. Razstava bo odprta do 9. novembra.

Artemis at home, ovčje krzno, kamenina, obešalnik, 110 x 60 x 8 cm, 2014

Nikakor ne moremo Sibylle von Halem označiti zgolj kot popotnico, ker živi preveč intenzivno z mesti, ki ji za določen čas nudijo dom. Spoznava umetnike, tke povezave in se prilagaja krajevnim umetniškim okvirjem in pogojem, ne da bi dovolila da jo le ti absorbirajo. "V obdobju, ko sem zamenjala veliko krajev, sem se nenehno morala sprijazniti s spremenljivimi pogoji življenja in želim si bivališče, ki bi ga lahko vzela s seboj na pot. Vedno znova so na nekem kraju že utečene življenske navade, ki jih je potrebno neprestano  na novo urejati.“ (Sibylle von Halem)

Umetnica ustvarja skulpturalne objekte v prostoru.  Vsebine njenih del variirajo v krogu med privatno sfero in javno izpozstavitvijo, med intimo in javnostjo, med pripadnostjo in razpustom, in se vlečejo skozi dolgo obdobje kot rdeča nit pri različnih delovnih projektih in z raznolikimi materiali. Sibylla von Halem je svoja dela na splošno označila kot „nujno avtobiografska“, vendar pa išče v njih tudi drugo – prikazuje razmere ali razpoloženja, ki jih oko zazna, a jih z besedami pogosto ne moremo opisati. Nedostopni prostori, oblačila, slike iz krzna, gline, blaga in železa nadomeščajo človeka, njegovo lupino in njegovo identiteto. Oblačila, ki se dotikajo lastne kože, so istočasno zaščitna ovojnica za notranjost, kot tudi na zunaj vidno povečanje lastne površine.Kot vsaka meja, je tudi naša koža primarna točka dotika – kot tudi kraj ločevanja in konfrontacije. Lastntosti kot sta transparentnost in lahkotnost, ki zaznamujeta njene projekte, dovolita domišliji in mislim opazovalca prosto pot – dela so prepuščajoča in dovzetna ter sprejemljiva za različne asociacije.Ojekti iz živalske kože in keramike – oboje spada med arhaična gradiva, ki jih lahko, če se ozremo v zgodovino, najdemo na začetku človeke ustvarjalne poti – se gibljejo med poloma »varnega« in »ranljivega«. Ironično in grozeče delujejo proti temu tvorbe iz železa – ali morda le nudijo objektom zaščito? 

Intuicija igra odločilno vlogo pri novih slikarskih delih Gertrude Weiss-Richter. Pri delih na platnu se kažejo čiste, geometrijske forme na atmosferskem ozadju. Občutek toplote, ki ga dobimo ob gledanju slike, nastopi zaradi uporabe rdečega železovega oksida, npr. zemeljske barve za podlago. Abstrakne forme, polne napetosti so postavljene na slikovni površini – krog, kvadrat gradijo izhodišče k najdenje form. Da je Weiss-Richterjeva slikarka, se kaže v doslednem dvodimenzionalnem obravnavanju slikovne površine. Z vstavljanjem kontrastnih barv, je dosežena globina prostora. Tako se podaljšajo črne, geometrijske forme v prostorsko ozadje barve železovega oksida, med tem ko bele linije silijo v ospredje. Pri novejših delih umetnice so združeni vsi elementi njenega dosedanjega ustvarjanja: grafični elementi suhe igle na pleksi steklo ali neposredno na fotografijo s prosojno kvaliteto novega materiala – tudi kot simbol transcendence – oddaljena fotografija kot izbor izreza iz realnosti in ozveščanje neke smeri gledanja na nek svet, ki prav tako da spoznati tudi ozadje.

Pri prikazovanju motivov kot sta lestev in stopnice sledi Weiss-Richterjeva umetnostno zgodovinski tradiciji. Vnebohodi pričajo že v preteklosti o različnih možnostih vzpenjanja v druge nivoje naše zavesti.  Simbolična moč stopnic in lestve kot dostop do transcendentnosti in kot prehajanje iz enega v drugi nivo – tudi v metafizičnem smislu – bo tudi v prihodnosti imela vpliv na njeno ustvarjalno produkcijo produkcijo. Lahko še dodamo, da je pri različnih delih Weiss-Richterjeve  na področju slikarstva in fotografije njena namera prepoznavna. Transcendenca gradi izhodišča za umetniške formulacije, katerih skupni element so grafične linije.

 

Odprtje razstave nagrajencev Majskega salona 2015 na v galeriji Schleifmuhlgasse 12-14 na Dunaju

10. 9. 2015

V Galeriji Schleifmuhlgasse 12-14 na Dunaju bo, 10. septembra 2015 ob 19. uri, odprtje razstave nagrajencev Majskega salona 2015. Izbor je naredila mednarodno priznana kuratorka Denise Parizek, ki si želi sodelovanja s slovenskimi umetniki tudi v prihodnje. V dunajski galeriji se bodo predstavili Anka Krašna, Marija Prelog, Vanja Mervič, Katja Smerdu, Boštjan Drinovec in Nika Autor. 

Ob razstavi AIR, je Denise Parizek zapisala:

"Zrak, ki je mešanica atmosfere, sestavljata v glavnem  dušik in kisik – je nenadomestljiv za življenje in neviden. Zrak, ki ga pogosto najdemo v pregovorih, ne pomeni vedno pozitivne naravnanosti. V raznih frazah ali rekih tako najdemo: »Lahko bi eksplodiral« ali »šel je v luft«,  »Jemlješ mi zrak za dihanje«, »Zame si zrak«, enako kot »nekaj leži v zraku«, oziroma »zračno oblečen«, ali v angleščini »breathtaking«, kar v prevodu pomeni, da ti vzame sapo in pomeni pozitivno interpretacijo. Zrak je esencialen in kot tak je uporabljen tudi kot sinonim pri prav posebnih stanjih. Vsekakor pa ni enostavna in je težko dojemljiva tema za razstavo."

Šest slovenskih umetnic in umetnikov, nagrajencev Majskega salona 2015 - Zrak, se je s temo Zrak spopadlo in jo interpretiralo raznih variacijah, vsak na svoj način:

Prevod steklene skulpture v sliko, Anke Krašna, medprostori Katje Smerdu, politična angažiranost Nike Autor, tridimenzionalnost Marije Prelog, tehnična obdelava Vanje Merviča in znanstveni pristop Boštjana Drinovca. Kot »mikronavti« so se avtorji potopili in poglobili v nano universum, katerega strukture, barve, forme so nam neznane. Nevidno so želeli narediti vidno. Sicer pa zrak najlažje vizualiziramo, če ga najprej omejimo. Kar nam je pokazal npr. ameriško – bolgarski umetnik Christo, ko je v gasometru v Oberhausnu, z zrakom napolnil ogromen zračni balon s premerom 50 m, »Big Air Package«.

Umetniki poskušajo, s sredstvi zaznave,  privesti umetnost do skrajnih meja. Ólafur Elíasson je paradni umetnik mehkega, mokrega displeja, kot ga je označil Gunnar Schmidt. Ti »mokri« mediji so za Schmidta več kot samo atributi kulturnega spektakla, kot jih je obsodil francoski filozof. Le ta je v svoji drobnjakarski fenomenologiji zarisal mejo med fantazmagorijami 18. stoletja in sodobno svetlobno umetnostjo.

Več o razstavi >>

Več o razstavi >>

 

Poslikana keramika in porcelan Vladimirja Makuca, 27. avgust ob 19. uri v Galeriji ZDSLU

26. 8. 2015

Vladimira Makuca lahko štejemo med najprepoznavnejše avtorje sodobne slovenske likovne umetnosti in bo z letošnjo razstavo poslikane keramike in porcelana v Galeriji ZDSLU, pridal pomembni delež k 3. Mednarodnemu trienalu keramike UNICUM. Odprtje razstave bo v četrtek, 27. avgusta 2015 ob 19. uri, v Galeriji ZDSLU (Komenskega 8, Ljubljana). Razstava bo odprta do 20. septembra 2015.

Enkratna razstava poslikanega porcelana in keramike,  letošnjega Župančičevega nagrajenca, priznanega slikarja in grafika Vladimira Makuca,  bo to pot na ogled prvič.  Razstavljena dela so nastala v drugi polovici prejšnjega stoletja, prva pa celo v času umetnikovega študija, v začetku 50.let, nekaj del v porcelanu, pa je nastalo na prelomu sotletja.

Makuc je bil rojen 8. maja 1925 v Solkanu pri Gorici. Med letoma 1946 in 1950 je obiskoval Šolo za umetno obrt v Ljubljani (prof. Zoran Didek) in se po zaključku vpisal na slikarski oddelek ljubljanske Akademije upodabljajočih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1954. Po diplomi je nadaljeval študij še na specialki za restavratorstvo (prof. Mirko Šubic). Že med študijem se je ukvarjal s knjižno opremo, po končanem podiplomskem študiju pa je do leta 1963 kopiral srednjeveške freske za ljubljansko Narodno galerijo. Ob tem se je vse bolj posvečal grafiki in ko se mu je leta 1960 ponudila priložnost za krajše izpopolnjevanje v pariškem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja, je pridobljene izkušnje na področju globokega tiska v metjejskem pogledu izbrusil do popolnosti. V začetku osemdesetih let minulega stoletja se je začel znova intenzivneje posvečati slikarstvu, pritegovali pa so ga tudi drugi materiali in tehnike, še posebej na področju kiparstva. Že prva udeležba na tujem, na III. sredozemskem bienalu v Aleksandriji leta 1959, je Makucu prinesla I. nagrado za grafiko, sledila so ji še mnoga priznanja, še posebej za grafično ustvarjalnost. Med uglednimi mednarodnimi in domačimi nagradami podčrtajmo Prešernovo nagrado (1979), najvišjo stanovsko nagrado Riharda Jakopiča (1987), nagrado na 22. mednarodnem bienalu grafike v Ljubljani (1997), glavno nagrado na 6. bienalu slovenske grafike Otočec (2000) in Župančičevo nagrado, ki jo je leta 2015 prejel za življenjsko delo.

Pokrajina s temnima pticama, 1997, porcelan, temna glina

Kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik je v katalogu k razstavi med drugim zapisala: »…Ker se je Makuc že od leta 1983 intenzivneje posvečal tudi kiparstvu, je poskušal dognane oblike nenavadnih pokrajin s pticami prenesti v občutljivi, krhki porcelan. Zmodelirano formo je postavil na neobičajne podstavke, objekte, ki spominjajo na hiše, ti pa so mu hkrati služili kot risarska površina. Nanjo je vgraviral še dodatna sporočila ter vkomponiral svoje priljubljene glagolske pismenke. Podobno kot grafično matrico je izkoristil porcelanaste plošče, jih porisal in poslikal ter nestrpno čakal, kako bodo nanje učinkovale visoke temperature v keramični peči. Tudi presenečenja je obrnil sebi v prid in se navsezadnje razveselil tudi razpoke, ki je po žganju nastala ob ostro izrisani liniji. Opisane (in razstavljene) tri unikatne zgodbe, ki se v Makučevem opusu dotikajo keramike in porcelana, so prispevek k letošnji tretji izdaji mednarodnega trienala Unicum…«

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42

Ostale novice


Odprtje osrednje razstave slovenske ilustracije ... 12. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

Več>>


11. slovenski bienale ilustracije - SBI

Več>>


Beti Bricelj v Dallasu, Texas

Več>>