Aberacija ujete sferičnosti svetov Irene Gajser in Cvetke Hojnik

14. 7. 2015

ZDSLU ima v okviru svojega rednega letnega programa tudi razstave članov regionalnih društev (v Zvezo je vključenih 9 regionalnih društev iz cele Slovenije). Na tokratni razstavi se bosta predstavili umetnici Društva likovnih umetnikov Maribor slikarki Irena Gajser in Cvetka Hojnik. Ustvarjalki sta dokaj različni a v osnovi svojega raziskovanja in ustvarjanja se pri delu ukvarjata z bazičnimi likovnimi prvinami, krogom in kvadratom, ki sta jima le sredstvo in orodje in ki najbolj ustrezata njunim umetniškim hotenjem.   Elementarnost  prostora v nas samih in  projekcija tega prosotra v individualni likovni izrazni sistem je pot  večnega raziskovanja Gajserjeve in Hojnikove.

Irena Gajser je diplomirala na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani-Arthouse College of Visual Arts, pri prof. Darku Slavcu.  S svojim specifičnim slikarskim opusom je doslej že večkrat opozorila nase in na svojo primarno naravnanost do slikarskega metjeja v povezavi z osnovnimi elementi narave, okolja v katerem ustvarja in z raziskavami ter vprašanji, ki si jih pri svojem delu zastavlja v zvezi s širnim univerzumom. Veliko razstavlja doma in v tujini, kjer je redna obiskovalka tudi mednarodnih likovnih kolonij. Irena Gajser je v času Evropske prestolnice kulture je vodila projekt Maribor 2012 (Show Your Hope-Pokaži svoje upanje).  Z Društvom likovnih umetnikov Maribor je sodelovala tudi v projektu Kulturne prestolnice mladih 2013.  V DLUMU pa je vodila  projekt na temo kulturne dediščine, v sodelovanju z Evropskim socialnim skladom in ZZZRS. Živi in ustvarja v Mariboru in je predsednica Društva likovnih umetnikov Maribor.

Cvetka Hojnik hodi neprestano po robu med umetnostjo in oblikovanjem ter uporabno umetnostjo. Diplomirala je na Naravoslovno tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, oddelek za tekstilstvo, študijski program oblikovanja tekstilij in oblačil, kjer ji je bil mentor red.prof. Darko Slavec. Študira tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Gorenec, prof. Vogelnik). S svojim delom dokazuje izredno ustvarjalno ustvarjalno energijo, posebno občutljivost za
barvo ter  kompozicijo, pri čemer ji nikoli ne zmanjka originalnih slikarskih in oblikovalskih rešitev. Že na začetku svoje poti je dokazala svojo izredno vztrajnost in svojevrstno originalnost. Številne razstave, tako samostojne , kakor skupinske doma in v tujini dokazujejo, da je izvirna in uspešna ustvarjalka, ki stalno teži k iskanju novih idej in oblik likovnega izražanja. Skupaj s Ferijem Lainščkom je ustvarila likovno - pesniško zbirko Posončnice v štirih jezikih. Prav tako je izdala umetniške knjige Hologrami ljubezni, Ne bodi kot drugi, Sončna hiša ter Bližina na poezijo Ferija Lainščka in umetniške knjige po pesmih Enza di Grazie, Luciana Morandinija ter Mika Markarda.

 

Odprtje druge razstave nagrajencev Majskega salona 2015 - ZRAK

26. 6. 2015

Majski salon 2015 – Zrak je bil letos razstavljen v Lokarjevi galeriji  v Ajdovščini, a šest nagrajencev te najstarejše razstave v Sloveniji, smo poslali na dvoje potovanj. Prvo na Dunaj, kjer izbore avtorjev iz Majskega salona delamo že tretje leto zapored in jih razstavljamo v Slovenskem kulturnem centru Korotan,kjer so razstavo odprli že 18. 6. in bo na ogled do konca avgusta.

Drugo potovanje pa je v Ljubljano, kjer  bomo preko poletja nagrajence predstavili v razstavnih prostorih Vivo D 125, na Dunajski 125Izbor umetnikov in njihovih del za obe razstavi je naredila priznana mednarodna kuratorka in galeristka iz Dunaja Denise Parizek.

Nika Autor

Področje sodobnih umetniških praks

Nika Avtor (1982) je svoj študij začela na Pedagoški fakulteti v Mariboru (2001 / 2002), ga nadaljevala na študijski izmenjavi na  Finskem na Satakunta Polytechnic Fine Art / Kankaanpaa  (2005 / 2006) in na Poljskem na Academy of Fine Arts Poznan (2006 / 2007). Diplomirala je na ALUO v Ljubljani (2002 / 2008) kjer je zaključila magistrski študij (2011) in sedaj končuje doktorski študij v Avstriji,  na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. 2014 je prejela Priznanje Riharda Jakopiča.

Film Razglednice,  predstavlja arhivsko zbirko oz. dokumente medijskega poročanja o vprašanju migracij med letoma 2001  in 2008. Avtorico je zanimala konstrukcija reprezentacije prosilca za azil, ki jo ustvarja dominatni diskurz oz. institucija za produkcijo medijskih podob in javnega mnenja.

 

Boštjan Drinovec

Kiparstvo

Boštjan Drinovec ustvarja na področju kiparstva, od male plastike do mobilnih, svetlobnih in zvočnih skulptur. Od leta 2008 predava na Akademji za likovno umetnost v Ljubljani. Ustvarjalec Metelkova mesta.

Drevesni delec za digitalno fotosintezo F – 786, 2013 jeklo, polimetylmetakrilat,vezje, print, 78,6 × 47 × 35cm

 

Anka Krašna

Slikarstvo

Rojena 1950 v Mariboru. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 pri prof. Gabrijelu Stupici (slikarstvo) in prof. Francu Kokalju (barvno okno – vitraj). Leta 1979 je zaključila specialistični študij za slikarstvo na ALU v Ljubljani pri prof. Jožetu Ciuhi in prof. Marjanu Tršarju. Bivala v Cite Internationale des Arts v Parizu. Sedaj je redna profesorica za slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

Anka Krašna, Ujeti zrak, 2012/2015, olje na platnu, steklo, steklena plastika / konceptualni projekt, 15 × 30 × 30 cm

 

Vanja Mervič

Multimedia

Rojen v Kopru. Srednjo šolo je zaključil na Instituto d’arte Max Fabiani v Gorici. Študij slikarstva je nadaljeval na beneški Akademiji lepih umetnosti in na Akademiji Brera v Milanu, kjer je diplomiral leta 2001. Študij videa in novih medijev je nadaljeval na ALUO v Ljubljani pri prof. Sreču Draganu. Študijsko se je izpopolnjeval v Belgiji (Hoogeshool, Gent), leta 1999, na Novi Zelandiji (UCOL, Wanganui), 2007 in v Avstriji (FH Digital media, University of applied sience, Hagenberg), leta 2008. Razstavlja tako doma, kot v tujini. Sodeluje s skupino Artnetlab in je član društva Ljubljanskih likovnih umetnikov.

Blowing bubbles on a micro scale – triptih, 2014, digitalni tisk, 20 × 16 × 3 cm

 

Marija Prelog

Ilustracija

Rojena 1954 v Celju. Diplomirala iz slikarstva  na ALUO v Ljubljani 1981 pri profesorju Janezu Berniku. Od leta1991 ima status samozaposlene v kulturi. Glavnina njenega prepoznavnega dela je na  področju ilustracije, še posebej strokovne. Ustvarja v tradicionalni tehniki svinčnika in akvarela ter tehniki kirigami avtorskih živali.

Kmečka lastovka 9, (Hirundo rustica), 2014 svinčnik, kirigami živali (avtorske izrezanke in zloženke iz papirja), 40 × 40 cm

 

Katja Smerdu

Kiparstvo

Rojena 1980 v Kopru. 2003 se vpiše v program kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. 2007 obiskuje Akademijo Brera v Milanu  (IT), program Erasmus. 2008 diplomira na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani z naslovom Sculptura Scripta pri doc. Alenu Ožboltu. 2013 uspešno zaključi magisterij kiparstva pri red. prof. Matjažu Počivavšku in prof. dr. Igorju Škamperletu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Živi in dela v Strunjanu ter skupaj z italjanskim akademskim slikarjem Paridejem Di Stefanom vodi Atelje Galerijo Apeiron v Izoli.

Malalaja Yousafzai, borka za pravice, tuš na papir, 2014, 50 x 70cm

Zrak je esencialen in kot tak je uporabljen tudi kot sinonim pri prav posebnih stanjih. Vsekakor pa ni enostavna in je težko dojemljiva tema za razstavo. Šest slovenskih umetnic in umetnikov, nagrajencev Majskega salona 2015 - Zrak, se je s temo Zrak spopadlo in jo interpretiralo raznih variacijah, vsak na svoj način: prevod steklene skulpture v sliko, Anke Krašna, medprostori Katje Smerdu, ki bo sedaj razstavila svoje portrete s tušem,  politična angažiranost Nike Autor, tridimenzionalnost Marije Prelog, tehnična obdelava Vanje Merviča in znanstveni pristop Boštjana Drinovca.

Več o razstavi v spletnem katalogu >>

 

JAKOV BRDAR NA EXPO 2015 V MILANU

23. 6. 2015

O razstavi

Na Expo 2015 Milano v Italiji bo v eni najlepših manierističnih cerkva Santa Maria presso San Satiro Milanu (v neposredni bližini Milanske stolnice), delu največjega renesančnega arhitekta Donata Bramanteja, med 23. 6. in 20. 7. 2015 postavljena na ogled monumentalna bronasta skulptura Kristusa kiparja Jakova Brdarja. Kustosinja razstave Invariantni principi na Expo 2015 Milano je dr. Tina Pleško. 

Razstava monumentalnih bronastih skulptur akad. kiparja Jakova Brdarja »Invariantni prinicpi« bo v Milanu v Italiji v dveh delih: na prvem delu razstave bo v cerkvi Santa Maria presso San Satiro v Milanu med 23. 6. in 20. 7. 2015 razstavljena bronasta monumentalna skulptura Kristusa. Drugi del razstave na kateri bodo razstavljene skulpture: Ona, On, Kvadratura kroga in Volk iz Gubbia bo na drugi lokaciji v centru Milana v kasnejšem terminu (na uradno potrditev predlagane lokacije za razstavo še čakamo). Kip Kvadratura kroga je kipar Jakov Brdar ustvaril posebej za razstavo na Expo 2015 v Milanu. Monumentalne bronaste skulpture je odlila Livarna Kamšek z dolgoletno tradicijo odlivanja umetniških del. Razstava je del kulturnega programa Republike Slovenije na Expo 2015 v Milanu. Razstava akad. kiparja Jakova Brdarja bo pomembno prispevala k prepoznavnosti države Slovenije med prebivalci in obiskovalci Milana iz celega sveta, ki se jih v času Expa 2015 v Milanu, v prestolnici Lombardije, pričakuje več kot 10 miljonov.

Naslov razstave: Invariantni principi

»Če gledamo zgodovino umetnosti, lahko rečemo, da so nekatera umetniška dela, zahvaljujoč nadarjenosti avtorjev, invariantne strukture. Ob tem v vsaki ustvarjalni dejavnosti, tudi v umetnosti, obstajajo elementi, za katere lahko rečemo, da so invariantni v geometrijskem smislu. Gledano fizikalno, invariantnost je bistvo sistemov, zakonov, pa tudi umetniških del, da se ne spreminjajo, ko se v povezavi z njimi uporabi neki postopek ali operacija (npr. Koliko ali sploh se spremeni  umetniško delo, če ga gledamo v ogledalu? V kolikšni meri se spreminja skozi čas?). V nekaterih primerih se invariantnost v umetnosti lahko razume kot umetnikova želja, da širi svoje ideje preko časovnih meja. Originalnost nekaterih umetnikov kot je  kipar Jakov Brdar in njihovih umetniških del nosi v sebi potencial, da dosežejo čisto invariantnost v času.«

Biografija:

JAKOV BRDAR (1949)

Jakov Brdar – kipar hrvaškega rodu se je rodil 22. aprila leta 1949 v Livnu (Bosna in Hercegovina). Kiparstvo je študiral na Likovni Akademiji v Ljubljani. Diplomiral je leta 1975 pri prof. Dragu Tršarju. Leta 1979 je končal postdiplomski študij kiparstva. Med leti 1980 in 1981 je živel in delal v Parizu s štipendijo Moše Pijade.  Med leti 1988 in 1991 je bil član Berufsverband Bilderden Künstler v Berlinu (Berlin Bildhauerwerkstättten). Leta 1991 je imel razstavo v Pergamonmuseumu v Berlinu (Nemčija). Jakov Brdar je priznan slovenski kipar. Leta 1998 je prejel najvišje priznanje za likovno umetnost v Sloveniji Prešernovo nagrado za kiparstvo. Njegova dela so v stalni zbirki Moderne galerije in Mestnega muzeja v Ljubljani, Obalnih galerij v Piranu. Leta 2000 je imel veliko pregledno razstavo v Obalnih galerijah v Kopru in Piranu. Brdar je avtor številnih javnih spomenikov v Sloveniji in tujini. Sodeloval je z arhitektom Borisom Podrecco. Njegova skulptura Livenza stoji pred Mestno hišo v Motta di Livenzi (Italija). Brdar je avtor konjeniškega spomenika Rudolfa Maistra in spomenika Jamesu Joycu v Ljubljani. Njegova dela krasijo Ključavničarsko ulico v Ljubljani. Naredil je skulpture na Mesarskem mostu in Petkovškovem nabrežju v Ljubljani. Leta 2010 je za svoje delo prejel nagrado Mestne občine Ljubljana. Njegove skulpture krasijo mesto Komiža na otoku Visu (Hrvaška). Leta 2014 je razstavil Kristusa v cerkvi Marije Zdravje v Piranu in skulpturi Ona in On na Piranski punti. S svojimi deli se je leta 2015 predstavil v renesančni palači deželne vlade (Landhaus) v Grazu (Avstrija) pod zaščito Unesca. Jakov Brdar živi in dela v Ljubljani (Slovenija, EU).    

O njegovem delu:

Jakov Brdar, kipar hrvaškega rodu, se je rodil 22. aprila leta 1949 v Livnu v Bosni in Hercegovini. Rodno pokrajino opiše kot prostor, v katerem ni ničesar oblikovala človeška roka in je poln pogovorov z naravo ter spominov na lunarno pokrajino pašnikov in kamenja, kot kraj, kjer človek enostavno mora biti sam. Njegove mogočne figure "predstavljajo utelešenje duha antike, hkrati pa so njihova stvaritev, prežeta z izpovednim sporočilom kiparjeve lastne duše, odmika od meril tistega časa," kot je zapisala Tatjana Pregelj Kobe. Kiparstvo je študiral na Likovni akademiji v Ljubljani. Ko so leta 1991 njegove skulpture postavili med antične mojstrovine v Pergamonskem muzeju v Berlinu, je Max Kunze, takratni direktor muzeja, v katalogu razstave zapisal, da iz soočenja z antiko umetnik v nobenem pogledu ni odšel poražen.

Njegove skulpture so narejene po zakonu naravnih proporcev – po merilu njegovega lastnega telesa. Od nekdaj ga zanima človeško telo in išče odgovor na to, kaj človeško telo sploh je. Roke, s katerimi modelira, čuti kot orodje, merilo in kot čutni senzor celotnega organizma. Kar koli počne, počne brez slehernega napora. Modelira s celimi dlanmi, z dolgimi potezami, ki puščajo za seboj sledi roke in grobe kosme gline.  Mehko glino, ki jo pri svojem delu uporablja, pred tem zgnete in zmeša z nogami. Njegova desna roka modelira levo polovico in leva roka desno polovico telesa. Ko modelira, sledi naravnemu gibu roke, ki je vedno kot nekakšna spirala, in pri tem vseskozi čuti skulpturo v objemu roke. Skozi njegova dela  se čuti, da ima občutek za ples, glasbo, proporce in harmonijo.

Tatjana Pregelj Kobe za njegova dela pravi, da niso: »Ne realistična in ne abstraktna, ne klasična in ne moderna v smislu danes uveljavljenih smeri,« temveč da »živijo svoje življenje: izkazujejo kiparja, ki v sebi nosi svojo izkušnjo sveta...«

 

Kipar Jakov Brdar je prejel najvišjo nagrado za likovno umetnost v Republiki Sloveniji - nagrado Prešernovega sklada za kiparstvo. Njegove skulpture so del stalnih zbirk Moderne galerije, Mestnega muzeja v Ljubljani ter Obalnih galerij v Piranu. Na sprehodu skozi slovensko prestolnico - Ljubljano - naletiš na njegove kipe praktično na vsakem koraku. Na Mesarskem mostu, Petkovškovem nabrežju, Ključavničarski ulici, ki je tlakovana s človeškimi obrazi. Ob železniški postaji stoji njegov konjeniški spomenik generala Rudolfa Maistra. Kip Livenze na glavnem trgu pred mestno hišo v Motta di Livenzi je ustvaril leta 2002 kot spomnin na nekdaj poplavljeno mesto. Pred prihodom na Expo 2015 v Milano so bile njegove skulpture razstavljene v eni najlepših renesančnih palač v Evropi – v palači deželne vlade Landhaus v avstrijskem Grazu pod zaščito Unesca. Kipar Jakov Brdar živi in dela v Ljubljani v Sloveniji.

Brdarjev Križani

Motiv Križanega je za slehernega umetnika velik izziv. Kipar Jakov Brdar se je na delo, ki predstavlja vrhunec njegovega ustvarjalnega opusa, pripravljal vse življenje. Med modeliranjem Križanega, ki ga je ustvaril z mislijo na pokojno mater, je nemalokrat klečal. Kolena si je, da ga na trdih in mrzlih tleh ne bi bolela, podprl s kosom mehke gline. Pri tem so se poleg obrisa njegovih kolen v glino odtisnili tudi vsi njegovi strahovi, bojazni, dvomi, izpraševanja in razmišljanja, s katerimi je bil soočen. Odtise kolen se je odločil odliti v bron in jih razstaviti ob skulpturi Kristusa  z mislijo, da kdor poklekne ob njem, občuti del tistega, kar je ob njegovem nastajanju občutil sam. 

Monumentalna ekspresivna skulptura Kristusa, v kateri so združeni ikonografski motivi križanja, snemanja s križa in objokovanja, je leto dni ležala pozabljena na kamnosekovem dvorišču, dokler ni bila leta 2014 razstavljena v cerkvi Marija Zdravje v Piranu na Slovenski obali.

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42

Ostale novice


Odprtje osrednje razstave slovenske ilustracije ... 12. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

Več>>


Forum o delovanju in strategijah Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov

Več>>


Decembrska prodajna razstava članov ZDSLU

Več>>