Odprtje razstave nagrajencev Majskega salona 2015 na v galeriji Schleifmuhlgasse 12-14 na Dunaju

10. 9. 2015

V Galeriji Schleifmuhlgasse 12-14 na Dunaju bo, 10. septembra 2015 ob 19. uri, odprtje razstave nagrajencev Majskega salona 2015. Izbor je naredila mednarodno priznana kuratorka Denise Parizek, ki si želi sodelovanja s slovenskimi umetniki tudi v prihodnje. V dunajski galeriji se bodo predstavili Anka Krašna, Marija Prelog, Vanja Mervič, Katja Smerdu, Boštjan Drinovec in Nika Autor. 

Ob razstavi AIR, je Denise Parizek zapisala:

"Zrak, ki je mešanica atmosfere, sestavljata v glavnem  dušik in kisik – je nenadomestljiv za življenje in neviden. Zrak, ki ga pogosto najdemo v pregovorih, ne pomeni vedno pozitivne naravnanosti. V raznih frazah ali rekih tako najdemo: »Lahko bi eksplodiral« ali »šel je v luft«,  »Jemlješ mi zrak za dihanje«, »Zame si zrak«, enako kot »nekaj leži v zraku«, oziroma »zračno oblečen«, ali v angleščini »breathtaking«, kar v prevodu pomeni, da ti vzame sapo in pomeni pozitivno interpretacijo. Zrak je esencialen in kot tak je uporabljen tudi kot sinonim pri prav posebnih stanjih. Vsekakor pa ni enostavna in je težko dojemljiva tema za razstavo."

Šest slovenskih umetnic in umetnikov, nagrajencev Majskega salona 2015 - Zrak, se je s temo Zrak spopadlo in jo interpretiralo raznih variacijah, vsak na svoj način:

Prevod steklene skulpture v sliko, Anke Krašna, medprostori Katje Smerdu, politična angažiranost Nike Autor, tridimenzionalnost Marije Prelog, tehnična obdelava Vanje Merviča in znanstveni pristop Boštjana Drinovca. Kot »mikronavti« so se avtorji potopili in poglobili v nano universum, katerega strukture, barve, forme so nam neznane. Nevidno so želeli narediti vidno. Sicer pa zrak najlažje vizualiziramo, če ga najprej omejimo. Kar nam je pokazal npr. ameriško – bolgarski umetnik Christo, ko je v gasometru v Oberhausnu, z zrakom napolnil ogromen zračni balon s premerom 50 m, »Big Air Package«.

Umetniki poskušajo, s sredstvi zaznave,  privesti umetnost do skrajnih meja. Ólafur Elíasson je paradni umetnik mehkega, mokrega displeja, kot ga je označil Gunnar Schmidt. Ti »mokri« mediji so za Schmidta več kot samo atributi kulturnega spektakla, kot jih je obsodil francoski filozof. Le ta je v svoji drobnjakarski fenomenologiji zarisal mejo med fantazmagorijami 18. stoletja in sodobno svetlobno umetnostjo.

Več o razstavi >>

Več o razstavi >>

 

Poslikana keramika in porcelan Vladimirja Makuca, 27. avgust ob 19. uri v Galeriji ZDSLU

26. 8. 2015

Vladimira Makuca lahko štejemo med najprepoznavnejše avtorje sodobne slovenske likovne umetnosti in bo z letošnjo razstavo poslikane keramike in porcelana v Galeriji ZDSLU, pridal pomembni delež k 3. Mednarodnemu trienalu keramike UNICUM. Odprtje razstave bo v četrtek, 27. avgusta 2015 ob 19. uri, v Galeriji ZDSLU (Komenskega 8, Ljubljana). Razstava bo odprta do 20. septembra 2015.

Enkratna razstava poslikanega porcelana in keramike,  letošnjega Župančičevega nagrajenca, priznanega slikarja in grafika Vladimira Makuca,  bo to pot na ogled prvič.  Razstavljena dela so nastala v drugi polovici prejšnjega stoletja, prva pa celo v času umetnikovega študija, v začetku 50.let, nekaj del v porcelanu, pa je nastalo na prelomu sotletja.

Makuc je bil rojen 8. maja 1925 v Solkanu pri Gorici. Med letoma 1946 in 1950 je obiskoval Šolo za umetno obrt v Ljubljani (prof. Zoran Didek) in se po zaključku vpisal na slikarski oddelek ljubljanske Akademije upodabljajočih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1954. Po diplomi je nadaljeval študij še na specialki za restavratorstvo (prof. Mirko Šubic). Že med študijem se je ukvarjal s knjižno opremo, po končanem podiplomskem študiju pa je do leta 1963 kopiral srednjeveške freske za ljubljansko Narodno galerijo. Ob tem se je vse bolj posvečal grafiki in ko se mu je leta 1960 ponudila priložnost za krajše izpopolnjevanje v pariškem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja, je pridobljene izkušnje na področju globokega tiska v metjejskem pogledu izbrusil do popolnosti. V začetku osemdesetih let minulega stoletja se je začel znova intenzivneje posvečati slikarstvu, pritegovali pa so ga tudi drugi materiali in tehnike, še posebej na področju kiparstva. Že prva udeležba na tujem, na III. sredozemskem bienalu v Aleksandriji leta 1959, je Makucu prinesla I. nagrado za grafiko, sledila so ji še mnoga priznanja, še posebej za grafično ustvarjalnost. Med uglednimi mednarodnimi in domačimi nagradami podčrtajmo Prešernovo nagrado (1979), najvišjo stanovsko nagrado Riharda Jakopiča (1987), nagrado na 22. mednarodnem bienalu grafike v Ljubljani (1997), glavno nagrado na 6. bienalu slovenske grafike Otočec (2000) in Župančičevo nagrado, ki jo je leta 2015 prejel za življenjsko delo.

Pokrajina s temnima pticama, 1997, porcelan, temna glina

Kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik je v katalogu k razstavi med drugim zapisala: »…Ker se je Makuc že od leta 1983 intenzivneje posvečal tudi kiparstvu, je poskušal dognane oblike nenavadnih pokrajin s pticami prenesti v občutljivi, krhki porcelan. Zmodelirano formo je postavil na neobičajne podstavke, objekte, ki spominjajo na hiše, ti pa so mu hkrati služili kot risarska površina. Nanjo je vgraviral še dodatna sporočila ter vkomponiral svoje priljubljene glagolske pismenke. Podobno kot grafično matrico je izkoristil porcelanaste plošče, jih porisal in poslikal ter nestrpno čakal, kako bodo nanje učinkovale visoke temperature v keramični peči. Tudi presenečenja je obrnil sebi v prid in se navsezadnje razveselil tudi razpoke, ki je po žganju nastala ob ostro izrisani liniji. Opisane (in razstavljene) tri unikatne zgodbe, ki se v Makučevem opusu dotikajo keramike in porcelana, so prispevek k letošnji tretji izdaji mednarodnega trienala Unicum…«

 

Aleksander Jankovič Potočnik "Zemlje-vidi", Galerija DLUL

26. 8. 2015

Vabljeni na odprtje razstave Aleksandra Jankoviča Potočnika "Zemljo-vidi" v Galerijo DLUL, 26. avgusta 2015 ob 19. uri. Razstava bo odprta do 6. septembra 2015.

Aleksander Jankovič Potočnik je izredno zanimiv avtor pri katerem se je poleg njegovega likovnega ustvarjanja potrebno posvetitit tudi njemu samemu. Le tako bomo lahko razumeli njegovo delovanje, predvsem pa tokratno razstavo in opus »zemljo-vidov«. Kdo je torej avtor, ki se pri svojem delu srečuje s številnimi različnimi področji in prav vse, česar se loti, izpelje z vrhunsko vehemenco in s sebi lastno natančnostjo?

Aleksander Jankovič Potočnik pri bunkerjih ob železniškem mostu čez Savo v Črnučah (Foto: Gorazd Kavčič)

Aleksander Jankovič Potočnik je po svojem osnovnem poklicu arhitekt, ki je 1984 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Avtor je strasten risar, saj je bilo risanje njegov najljubši predmet, ki ga je na fakulteti obiskoval pri profesorju Marjanu Ocvirku. Avtor se je dodatno izobraževal v Avstraliji, kjer je leta 1993 zaključil študij animacije  in interaktivne multimedije na Swinburne University of Technology v Melbournu. Z vrhunsko animacijo, ki jo je izdelal za spletno stran Ardi, je tudi med dobitniki »Zlate paličice« (festival Zlati boben v Portorožu, 2000). Avtor je knjigopisec s področja utrdboslovja, ki je izdal že nekaj knjig, je mednarodno priznan utrdboslovec in bil je tudi organizator uspešnih mednarodnih simpozijev. Ker so utrdbe in trdnjave v glavnem povezane z mejami in pozicionirane ob mejah, je istočasno tudi velik navdušenec raziskovanja meja. Avtorjeva fascinacija z materialnimi ostalinami obeleževanja in utrjevanja meja se kaže tudi v njegovem ilustratorskem delu. Razstava ilustracij, ki jo je imel novembra lani v galeriji Berlinska vrata v mestu Kostrzyn na Poljskem z naslovom Borderlands je bila v celoti posvečena prav tematiki meje in njenega nadzora. Del te avtorjeve fascinacije pa se prav zagotovo zrcali v pričujoči razstavi. Lahko bi rekli, da gre za fascinacijo s stvarmi, ki so z iztekom dvajsetega stoletja postale del preteklosti in mrtve zgodovine. A aktualna vsakovrstna migracijska gibanja so sprožila nov val obmejnega nadzorovanja in zapiranja meja. Še več, znova lahko ob mejah zasledimo ograje in zidove, torej stvari, za katere se je zdelo, da so z iztekom krvavega stoletja za vselej minile.

Jankovič Potočnik je tudi iskan mednarodni turistični vodič, ki svoja lastna dela s pridom uporablja v okviru številnih vodenj po mednarodnih poteh in ob ogledu neštetih kulturnih spomenikov doma in v tujini. Je tudi predsednik Umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Ljubljana.  Predvsem pa je Jankovič Potočnik ustvarjalec, umetnik, zapisan in predan risanju ter še prav posebej ilustraciji.

Aleksander Jankovič Potočnik: M-Borderlands-X

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44

Ostale novice


V slovo prof. Zmagu Jeraju

Več>>


Samozaposleni v kulturi in akontacija dohodnine za preteklo leto 2014 (do 31.3.2015)

Več>>


JAKOV BRDAR NA EXPO 2015 V MILANU

Več>>