Razstava Likovni svet Alenke Gerlovič. Makedonski cikel v SEM

06. 6. 2019

V Slovenskem etnografskem muzeju bodo v sredo, 12. junija, ob 12. uri slovesno odprli razstavo z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič. Makedonski cikel v SEM.
Z razstavo se SEM pridružuje obeleževanju 100. obletnice rojstva akademske slikarke, umetnice in kulturnice. Zbirka, ki jo je umetnica SEM podarila leta 2003, obsega 90 risb različnih formatov v različnih tehnikah (rjava, črna in rdeča kreda, trstika / tuš, pero / tuš, čopič / tuš in svinčnik), 10 akvarelov in 250 fotografij. Ustvarila jih je na obiskih Makedonije med letoma 1953 in 1957.

Razstava bo na ogled do 8. septembra 2019.

 

Razstava nagrajenke Majskega salona ZDSLU 2019, Milene Gregorčič: Linije in transparence

30. 5. 2019

V Galeriji ZDSLU se bo s svojimi slikami, krajinami na transparentni foliji, iz ciklusa Linije in transparence, predstavila letošnja dobitnica Nagrade Majskega salona 2019 – SLIKA. Žirijo za izbor letošnjih nagrajencev so sestavljali predstavniki in predsedniki Umetniških svetov iz osmih regionalnih društev ZDSLU. Kustosinja razstave je Olga Butinar Čeh.

Povezava med videzom, prezenco in bitjo slike je le transparentna gladka folija, neobičajna slikarska podlaga, na kateri se nizajo, prepletajo in vlečejo izjemno dolge linije, pogosto tudi več kot desetmetrske likovne površine, je polje, na katerem se poraja nemimetično dogajanje. Avtorica, katere likovni svet je sestavljen iz polnih in prosojnih neizmernih linij, pred nas postavi neke vrste krajine konceptualne narave in kozmičnih dimenzij, ki vstopajo v prostor in na vzvalovani likovni površini tvorijo trodimenzionalno telo slike. Na ustvarjalni poti nas avtorica vzame s seboj in nas popelje v lastni kozmični brezmejni svet univerzuma, po katerem širi, kot bi pajek tkal tenke mreže, in prepleta horizonte za meditacijo. Njeno delo sledi nenehnemu reševanju zastavljenih likovnih problemov ter vnaša na likovno polje načelo ubikvitete in kozmičnega reda, ki prihaja iz neskončnosti in ki ga nosimo v sebi. Nagiba se k večnemu iskanju in razumevanju dvojnosti, tako v življenju kot pri nastalih umetninah, ki visijo in so postavljene v prostor, tako da imajo dva obraza in jih lahko jemljemo kot dve plati medalje. Nima vzornika, temveč individualno stopa po samotni slikarski poti, na kateri si sama zastavlja nove izzive in postavlja nove cilje, ki jim zaradi perfekcionizma pri delu nikoli ne vidi konca in ki se porajajo vedno na novo. Bistvo in osnova njenih likovnih površin sta kondenzacija umetnine in boj med svetlobo, rahlo zamegljeno prosojnostjo ter skoraj neskončno linijo, s čimer se ustvarja iluzija homogenosti. Plemenita meditativna krajina je kompleksna in reducirana na najnujnejše in vse deluje približno tako, kot da bi želela avtorica stopiti iz kletke ujete svobode.

Magistrica umetnosti, akademska slikarka Milena Gregorčič, se je rodila leta 1952 v Ljubljani. Obiskovala je ljubljansko Šolo za oblikovanje, kjer je maturirala na oddelku za grafiko. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za slikarstvo, kjer je leta 1976 diplomirala. Podiplomski študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na specialki za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku in Zvestu Apolloniu, kjer je magistrirala leta 1978. Od leta 1976 je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana v Zvezi društev likovnih umetnikov Slovenije. Zaposlena je bila pri Slovenskih železnicah, kjer je delala na področju oblikovanja celostne grafične podobe. Poleg obsežnega dela v okviru redne zaposlitve je v sodobni likovni umetnosti zapisana kot slikarka, grafičarka in oblikovalka, kar potrjujejo številne razstave, raznovrstna oblikovanja od dekanskih verig, celostnih podob, knjižnih oprem do poštnih znamk. Svoja dela je predstavila na 70 samostojnih in na več kot 450 skupinskih razstavah doma in v tujini. Od leta 1976 je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana v Zvezi društev likovnih umetnikov Slovenije. Živi in dela v Ljubljani.

 

In Mira Veritas

24. 5. 2019

V Skritem Veselovem vrtu ZDSLU na Komenskega 8 v Ljubljani pričenjamo s serijo izjemnih pogovornih dogodkov, na katerih se bodo prepletali sodobna umetnost, mnogi segmenti kulture ter – vino. Poimenovali smo jih In Mira Veritas, na njih pa bo vinska akademičarka Mira Šemić degustirala kulturo s posebnimi gosti. Na prvem bosta v četrtek, 13. junija 2019, ob 18.00 svoje izkušnje in poglede delila z glavnim gostom, gospodom Jurijem Součkom, predstavila pa se bo tudi umetnica Nina Koželj. Za glasbo bo skrbel virtuoz Saša Olenjuk.

Mira Šemić se je rodila v Banja Luki, kjer je ostala do konca gimnazije. Nato je v Ljubljani doštudirala ekonomijo in tukaj tudi ostala. Vrsto let je bila uspešna podjetnica in je zraven svojega dela sodelovala še s Celovškim sejmom. Postala je naša najboljša poznavalka vin, ki je med leti 1995 in 2003 na Miklošičevi ulici imela restavracijo Monroe kjer je poleg hrana bilo mogoče degustirati 128 vin. Sprva je postala sommelierka in postopoma napredovala do najvišje, III. stopnje. Zatem je diplomirala na ugledni londonski vinski šoli. Kasneje je na vinski akademiji v Avstriji pridobila še naziv vinskega akademika. Danes s svojo Malo vinsko šolo in Vinsko šolo za mlade o pitju vina osvešča mlado in staro. V Slovenijo prinesla tudi ocenjevanje za znameniti francoski gastronomski vodnik Gault & Millau, ki ocenjuje restavracije po svetu. (povzeto: https://www.lidl.si/sl/O-Miri-Semic.htm)

Jurij Souček, slovenski dramski igralec se je rodil leta 1929 v Ljubljani. Diplomiral je na trgovski akademiji in kasneje na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, oddelek za igro pri prof. Vidi Juvanovi. Je igralec in občasno tudi režiser, stalni član drame ob sezoni 1953/1954 do svoje upokojitve 1993. Leta 1954 je spregovoril kot igralec v groteskni komediji Petra Ustinova Trobi kakor hočeš, v vlogi vohuna Calettija, kjer mu je v družbi vrhunskih igralcev V. Skrbinška, J. Cesarja, Mile Kačič in drugih uspelo usmeriti nase pozornost kritike in občinstva in uveljaviti svoj način igre, ki so ga kasneje imenovali »samostojnega« in »premišljenega«. (CITAT!) Kmalu je, nezadovoljen s stereotipnim institucionalnim razporejanjem igralcev in z abonentskim principom, stopil v krog mladih upornih izobražencev, ki so se največ zbirali okrog revije Perspektive in Odra 57, pa ne samo tam, in zunaj matične hiše izoblikoval svoj igralski izraz. Najbolj znan je kot pripovednik otroških del, risank v tretji osebi kjer je posodil glas likom kot sta Pipi in Melkijad, mali in velik pujs, Maksipes Fik ter Miškolin. Kot so-režiser je leta 1981 sodeloval pri otroški animirani otroški seriji 40 zelenih slonov, kjer je prav tako posodil svoj glas. Kot igralec se je preizkusil tudi na filmu, najbolj znana sta Ne čakaj na maj (1957) in Čisto pravi gusar (1987). Sodeloval pa je tudi pri televiziji, kjer je igral v seriji Waitapu (1990). Leta 1961 je prejel Sterijevo nagrado v Novem Sadu, 1994 Borštnikov prstan, 2005 Viktorja za življenjsko delo in Ježkovo nagrado za življenjsko delo. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Sou%C4%8Dek)

Nina Koželj je vizualna likovna umetnica, ki deluje na področju kiparstva, grafike in slikarstva. Rojena  je bila 1985 v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za Oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer se je vpisala na Pedagoško fakulteto (Likovna pedagogika), kjer je v letih 2007 – 2010 asistirala kot demonstratorka pri predmetu keramika, pri prof. Mirku Bratuši, ter v obdobju 2009 – 2011 kot demonstratorka pri predmetu grafika, pri prof. Črtomirju Frelihu. Od leta 2010 vodi tečaje kiparstva in grafike (v tandemu z Zoro Stančič) za odrasle v Art Centru Pionirskega doma v Ljubljani, od leta 2013 pa tudi likovne delavnice za najmlajše v Družinskem centru Mala ulica. V preteklih letih se je s samostojnimi razstavami predstavila med drugim tudi v galeriji Vrt ZDSLU v Ljubljani, Galeriji Gorenje, Galeriji Ivana Groharja, Zavodu za Kiparstvo, ter številnimi skupinskimi razstavami doma ter v tujini . V letu 2008 je prejela priznanje fotografske zveze Slovenije, v letu 2010 štipendijo švicarske fundacije Vordemberge-Gildewart, 2014 priznanje za kakovostno likovno delo na kamniškem ex-temporu ter nagrado za najboljše delo avtorja, starega do 35 let, na 49. mednarodnem ex-temporu Piran 2014. Živi in dela v Stahovici nad Kamnikom. Nina Koželj bo na večeru razstavila novejšo skulpturo »Marjanca«.

Že daljše obdobje na Skritem Veselovem vrtu ZDSLU poleti, poleg ZDSLU projektov, potekajo tudi razstave Štirje letni časi, ki jih organizira DLUL. V okviru tega projekta je pred letom dni na vrtu Nina Koželj imela že svojo drugo razstavo, skupaj s konceptualnim umetnikom Borisom Bejo in z naslovom Razstrelitev. Tokratni dogodek In Mira Veritas bo ob razstavljeni skulpturi akademskega kiparja Jureta Fingušta Prebila: ELEMENTAL MONOLITH (kustos Sarival Sosič), prav tako v okviru Štirih letnih časov. 

Veselov vrt

Veselimo se srečanja z vami in vas vljudno vabimo v Skriti Veselov vrt ZDSLU na degustacijo kulture in vin.

Prosimo vas, da potrdite svojo udeležbo na office@prviprvi.si ali zdslu@zveza-dslu.si .

#InMiraVeritas #Lidlovavinoteka #ZDSLU

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58

Ostale novice


Aberacija ujete sferičnosti svetov Irene Gajser in Cvetke Hojnik

Več>>


Razpis za Jakopičevo nagrado in Jakopičevi priznanji 2014

Več>>


Happening na Veselovem vrtu

Več>>