Odprtje druge razstave nagrajencev Majskega salona 2015 - ZRAK

26. 6. 2015

Majski salon 2015 – Zrak je bil letos razstavljen v Lokarjevi galeriji  v Ajdovščini, a šest nagrajencev te najstarejše razstave v Sloveniji, smo poslali na dvoje potovanj. Prvo na Dunaj, kjer izbore avtorjev iz Majskega salona delamo že tretje leto zapored in jih razstavljamo v Slovenskem kulturnem centru Korotan,kjer so razstavo odprli že 18. 6. in bo na ogled do konca avgusta.

Drugo potovanje pa je v Ljubljano, kjer  bomo preko poletja nagrajence predstavili v razstavnih prostorih Vivo D 125, na Dunajski 125Izbor umetnikov in njihovih del za obe razstavi je naredila priznana mednarodna kuratorka in galeristka iz Dunaja Denise Parizek.

Nika Autor

Področje sodobnih umetniških praks

Nika Avtor (1982) je svoj študij začela na Pedagoški fakulteti v Mariboru (2001 / 2002), ga nadaljevala na študijski izmenjavi na  Finskem na Satakunta Polytechnic Fine Art / Kankaanpaa  (2005 / 2006) in na Poljskem na Academy of Fine Arts Poznan (2006 / 2007). Diplomirala je na ALUO v Ljubljani (2002 / 2008) kjer je zaključila magistrski študij (2011) in sedaj končuje doktorski študij v Avstriji,  na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. 2014 je prejela Priznanje Riharda Jakopiča.

Film Razglednice,  predstavlja arhivsko zbirko oz. dokumente medijskega poročanja o vprašanju migracij med letoma 2001  in 2008. Avtorico je zanimala konstrukcija reprezentacije prosilca za azil, ki jo ustvarja dominatni diskurz oz. institucija za produkcijo medijskih podob in javnega mnenja.

 

Boštjan Drinovec

Kiparstvo

Boštjan Drinovec ustvarja na področju kiparstva, od male plastike do mobilnih, svetlobnih in zvočnih skulptur. Od leta 2008 predava na Akademji za likovno umetnost v Ljubljani. Ustvarjalec Metelkova mesta.

Drevesni delec za digitalno fotosintezo F – 786, 2013 jeklo, polimetylmetakrilat,vezje, print, 78,6 × 47 × 35cm

 

Anka Krašna

Slikarstvo

Rojena 1950 v Mariboru. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 pri prof. Gabrijelu Stupici (slikarstvo) in prof. Francu Kokalju (barvno okno – vitraj). Leta 1979 je zaključila specialistični študij za slikarstvo na ALU v Ljubljani pri prof. Jožetu Ciuhi in prof. Marjanu Tršarju. Bivala v Cite Internationale des Arts v Parizu. Sedaj je redna profesorica za slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

Anka Krašna, Ujeti zrak, 2012/2015, olje na platnu, steklo, steklena plastika / konceptualni projekt, 15 × 30 × 30 cm

 

Vanja Mervič

Multimedia

Rojen v Kopru. Srednjo šolo je zaključil na Instituto d’arte Max Fabiani v Gorici. Študij slikarstva je nadaljeval na beneški Akademiji lepih umetnosti in na Akademiji Brera v Milanu, kjer je diplomiral leta 2001. Študij videa in novih medijev je nadaljeval na ALUO v Ljubljani pri prof. Sreču Draganu. Študijsko se je izpopolnjeval v Belgiji (Hoogeshool, Gent), leta 1999, na Novi Zelandiji (UCOL, Wanganui), 2007 in v Avstriji (FH Digital media, University of applied sience, Hagenberg), leta 2008. Razstavlja tako doma, kot v tujini. Sodeluje s skupino Artnetlab in je član društva Ljubljanskih likovnih umetnikov.

Blowing bubbles on a micro scale – triptih, 2014, digitalni tisk, 20 × 16 × 3 cm

 

Marija Prelog

Ilustracija

Rojena 1954 v Celju. Diplomirala iz slikarstva  na ALUO v Ljubljani 1981 pri profesorju Janezu Berniku. Od leta1991 ima status samozaposlene v kulturi. Glavnina njenega prepoznavnega dela je na  področju ilustracije, še posebej strokovne. Ustvarja v tradicionalni tehniki svinčnika in akvarela ter tehniki kirigami avtorskih živali.

Kmečka lastovka 9, (Hirundo rustica), 2014 svinčnik, kirigami živali (avtorske izrezanke in zloženke iz papirja), 40 × 40 cm

 

Katja Smerdu

Kiparstvo

Rojena 1980 v Kopru. 2003 se vpiše v program kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. 2007 obiskuje Akademijo Brera v Milanu  (IT), program Erasmus. 2008 diplomira na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani z naslovom Sculptura Scripta pri doc. Alenu Ožboltu. 2013 uspešno zaključi magisterij kiparstva pri red. prof. Matjažu Počivavšku in prof. dr. Igorju Škamperletu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Živi in dela v Strunjanu ter skupaj z italjanskim akademskim slikarjem Paridejem Di Stefanom vodi Atelje Galerijo Apeiron v Izoli.

Malalaja Yousafzai, borka za pravice, tuš na papir, 2014, 50 x 70cm

Zrak je esencialen in kot tak je uporabljen tudi kot sinonim pri prav posebnih stanjih. Vsekakor pa ni enostavna in je težko dojemljiva tema za razstavo. Šest slovenskih umetnic in umetnikov, nagrajencev Majskega salona 2015 - Zrak, se je s temo Zrak spopadlo in jo interpretiralo raznih variacijah, vsak na svoj način: prevod steklene skulpture v sliko, Anke Krašna, medprostori Katje Smerdu, ki bo sedaj razstavila svoje portrete s tušem,  politična angažiranost Nike Autor, tridimenzionalnost Marije Prelog, tehnična obdelava Vanje Merviča in znanstveni pristop Boštjana Drinovca.

Več o razstavi v spletnem katalogu >>

 

JAKOV BRDAR NA EXPO 2015 V MILANU

23. 6. 2015

O razstavi

Na Expo 2015 Milano v Italiji bo v eni najlepših manierističnih cerkva Santa Maria presso San Satiro Milanu (v neposredni bližini Milanske stolnice), delu največjega renesančnega arhitekta Donata Bramanteja, med 23. 6. in 20. 7. 2015 postavljena na ogled monumentalna bronasta skulptura Kristusa kiparja Jakova Brdarja. Kustosinja razstave Invariantni principi na Expo 2015 Milano je dr. Tina Pleško. 

Razstava monumentalnih bronastih skulptur akad. kiparja Jakova Brdarja »Invariantni prinicpi« bo v Milanu v Italiji v dveh delih: na prvem delu razstave bo v cerkvi Santa Maria presso San Satiro v Milanu med 23. 6. in 20. 7. 2015 razstavljena bronasta monumentalna skulptura Kristusa. Drugi del razstave na kateri bodo razstavljene skulpture: Ona, On, Kvadratura kroga in Volk iz Gubbia bo na drugi lokaciji v centru Milana v kasnejšem terminu (na uradno potrditev predlagane lokacije za razstavo še čakamo). Kip Kvadratura kroga je kipar Jakov Brdar ustvaril posebej za razstavo na Expo 2015 v Milanu. Monumentalne bronaste skulpture je odlila Livarna Kamšek z dolgoletno tradicijo odlivanja umetniških del. Razstava je del kulturnega programa Republike Slovenije na Expo 2015 v Milanu. Razstava akad. kiparja Jakova Brdarja bo pomembno prispevala k prepoznavnosti države Slovenije med prebivalci in obiskovalci Milana iz celega sveta, ki se jih v času Expa 2015 v Milanu, v prestolnici Lombardije, pričakuje več kot 10 miljonov.

Naslov razstave: Invariantni principi

»Če gledamo zgodovino umetnosti, lahko rečemo, da so nekatera umetniška dela, zahvaljujoč nadarjenosti avtorjev, invariantne strukture. Ob tem v vsaki ustvarjalni dejavnosti, tudi v umetnosti, obstajajo elementi, za katere lahko rečemo, da so invariantni v geometrijskem smislu. Gledano fizikalno, invariantnost je bistvo sistemov, zakonov, pa tudi umetniških del, da se ne spreminjajo, ko se v povezavi z njimi uporabi neki postopek ali operacija (npr. Koliko ali sploh se spremeni  umetniško delo, če ga gledamo v ogledalu? V kolikšni meri se spreminja skozi čas?). V nekaterih primerih se invariantnost v umetnosti lahko razume kot umetnikova želja, da širi svoje ideje preko časovnih meja. Originalnost nekaterih umetnikov kot je  kipar Jakov Brdar in njihovih umetniških del nosi v sebi potencial, da dosežejo čisto invariantnost v času.«

Biografija:

JAKOV BRDAR (1949)

Jakov Brdar – kipar hrvaškega rodu se je rodil 22. aprila leta 1949 v Livnu (Bosna in Hercegovina). Kiparstvo je študiral na Likovni Akademiji v Ljubljani. Diplomiral je leta 1975 pri prof. Dragu Tršarju. Leta 1979 je končal postdiplomski študij kiparstva. Med leti 1980 in 1981 je živel in delal v Parizu s štipendijo Moše Pijade.  Med leti 1988 in 1991 je bil član Berufsverband Bilderden Künstler v Berlinu (Berlin Bildhauerwerkstättten). Leta 1991 je imel razstavo v Pergamonmuseumu v Berlinu (Nemčija). Jakov Brdar je priznan slovenski kipar. Leta 1998 je prejel najvišje priznanje za likovno umetnost v Sloveniji Prešernovo nagrado za kiparstvo. Njegova dela so v stalni zbirki Moderne galerije in Mestnega muzeja v Ljubljani, Obalnih galerij v Piranu. Leta 2000 je imel veliko pregledno razstavo v Obalnih galerijah v Kopru in Piranu. Brdar je avtor številnih javnih spomenikov v Sloveniji in tujini. Sodeloval je z arhitektom Borisom Podrecco. Njegova skulptura Livenza stoji pred Mestno hišo v Motta di Livenzi (Italija). Brdar je avtor konjeniškega spomenika Rudolfa Maistra in spomenika Jamesu Joycu v Ljubljani. Njegova dela krasijo Ključavničarsko ulico v Ljubljani. Naredil je skulpture na Mesarskem mostu in Petkovškovem nabrežju v Ljubljani. Leta 2010 je za svoje delo prejel nagrado Mestne občine Ljubljana. Njegove skulpture krasijo mesto Komiža na otoku Visu (Hrvaška). Leta 2014 je razstavil Kristusa v cerkvi Marije Zdravje v Piranu in skulpturi Ona in On na Piranski punti. S svojimi deli se je leta 2015 predstavil v renesančni palači deželne vlade (Landhaus) v Grazu (Avstrija) pod zaščito Unesca. Jakov Brdar živi in dela v Ljubljani (Slovenija, EU).    

O njegovem delu:

Jakov Brdar, kipar hrvaškega rodu, se je rodil 22. aprila leta 1949 v Livnu v Bosni in Hercegovini. Rodno pokrajino opiše kot prostor, v katerem ni ničesar oblikovala človeška roka in je poln pogovorov z naravo ter spominov na lunarno pokrajino pašnikov in kamenja, kot kraj, kjer človek enostavno mora biti sam. Njegove mogočne figure "predstavljajo utelešenje duha antike, hkrati pa so njihova stvaritev, prežeta z izpovednim sporočilom kiparjeve lastne duše, odmika od meril tistega časa," kot je zapisala Tatjana Pregelj Kobe. Kiparstvo je študiral na Likovni akademiji v Ljubljani. Ko so leta 1991 njegove skulpture postavili med antične mojstrovine v Pergamonskem muzeju v Berlinu, je Max Kunze, takratni direktor muzeja, v katalogu razstave zapisal, da iz soočenja z antiko umetnik v nobenem pogledu ni odšel poražen.

Njegove skulpture so narejene po zakonu naravnih proporcev – po merilu njegovega lastnega telesa. Od nekdaj ga zanima človeško telo in išče odgovor na to, kaj človeško telo sploh je. Roke, s katerimi modelira, čuti kot orodje, merilo in kot čutni senzor celotnega organizma. Kar koli počne, počne brez slehernega napora. Modelira s celimi dlanmi, z dolgimi potezami, ki puščajo za seboj sledi roke in grobe kosme gline.  Mehko glino, ki jo pri svojem delu uporablja, pred tem zgnete in zmeša z nogami. Njegova desna roka modelira levo polovico in leva roka desno polovico telesa. Ko modelira, sledi naravnemu gibu roke, ki je vedno kot nekakšna spirala, in pri tem vseskozi čuti skulpturo v objemu roke. Skozi njegova dela  se čuti, da ima občutek za ples, glasbo, proporce in harmonijo.

Tatjana Pregelj Kobe za njegova dela pravi, da niso: »Ne realistična in ne abstraktna, ne klasična in ne moderna v smislu danes uveljavljenih smeri,« temveč da »živijo svoje življenje: izkazujejo kiparja, ki v sebi nosi svojo izkušnjo sveta...«

 

Kipar Jakov Brdar je prejel najvišjo nagrado za likovno umetnost v Republiki Sloveniji - nagrado Prešernovega sklada za kiparstvo. Njegove skulpture so del stalnih zbirk Moderne galerije, Mestnega muzeja v Ljubljani ter Obalnih galerij v Piranu. Na sprehodu skozi slovensko prestolnico - Ljubljano - naletiš na njegove kipe praktično na vsakem koraku. Na Mesarskem mostu, Petkovškovem nabrežju, Ključavničarski ulici, ki je tlakovana s človeškimi obrazi. Ob železniški postaji stoji njegov konjeniški spomenik generala Rudolfa Maistra. Kip Livenze na glavnem trgu pred mestno hišo v Motta di Livenzi je ustvaril leta 2002 kot spomnin na nekdaj poplavljeno mesto. Pred prihodom na Expo 2015 v Milano so bile njegove skulpture razstavljene v eni najlepših renesančnih palač v Evropi – v palači deželne vlade Landhaus v avstrijskem Grazu pod zaščito Unesca. Kipar Jakov Brdar živi in dela v Ljubljani v Sloveniji.

Brdarjev Križani

Motiv Križanega je za slehernega umetnika velik izziv. Kipar Jakov Brdar se je na delo, ki predstavlja vrhunec njegovega ustvarjalnega opusa, pripravljal vse življenje. Med modeliranjem Križanega, ki ga je ustvaril z mislijo na pokojno mater, je nemalokrat klečal. Kolena si je, da ga na trdih in mrzlih tleh ne bi bolela, podprl s kosom mehke gline. Pri tem so se poleg obrisa njegovih kolen v glino odtisnili tudi vsi njegovi strahovi, bojazni, dvomi, izpraševanja in razmišljanja, s katerimi je bil soočen. Odtise kolen se je odločil odliti v bron in jih razstaviti ob skulpturi Kristusa  z mislijo, da kdor poklekne ob njem, občuti del tistega, kar je ob njegovem nastajanju občutil sam. 

Monumentalna ekspresivna skulptura Kristusa, v kateri so združeni ikonografski motivi križanja, snemanja s križa in objokovanja, je leto dni ležala pozabljena na kamnosekovem dvorišču, dokler ni bila leta 2014 razstavljena v cerkvi Marija Zdravje v Piranu na Slovenski obali.

 

AIR - Majski salon 2015, četrtek 18. junij 2015 ob 19.00, Slovenski kulturni center Korotan na Dunaj

15. 6. 2015

V četrtek 18. junija 2015 ob 19.00 v Korotanu na Dunaju odprtje razstave letošnjih nagrajencev Majski salon - ZRAK 2015. Kot novost je na Majskem salonu prvič sodelovala tuja selektorica, mednarodno priznana kustosinja in galeristka Denise Parizek iz Dunaja, ki je med 128 avtorji izbrala šest umetnikov, nagrajencev MS 2015 – Zrak. Enako kot smo v zadnjih treh letih na Dunaj pošiljali izbor umetnikov iz razstav Majski salon, bo nekaj umetnikov tudi letos potovalo na Dunaj. Parizekova je izbrala šest avtorjev, ki so jo prepričali. Razstavo bomo odprli 18. junija v razstavišču Slovenskega kulturnega centra Korotana na Dunaju. Priznana kuratorka, ki deluje v mednarodnem prostoru pri pomembnih projektih po večjih mestih Evrope (Dunaj, Bukarešta, Istanbul, Ankara, Düsseldorf, Krakov, Ljubljana, Koper, Benetke…), je izbrala naslednje avtorje:

Niko Autor, Boštjana Drinovca, Anko Krašna, Vanjo Merviča, Marijo Prelog in Katjo Smerdu.

Spletni katalog_MS_air_2015_EN >>

Nika Autor

Posnetek iz videa  Razglednice

Nika Autor(1982) deluje na področju sodobnih praks umetnosti. Predmet njenega umetniškga interesa je odnos umetnika do njegovega neposrednega življenskega okolja. Umetniško prakso razume kot refleksijo družbene stvarnosti, ki prispeva k upiranju pogleda in ostrenju misli, k opolnomočenju in podajanju glasu in podobe neslišnemu in nevidnemu. Njena dela se uvrščajo med družbeno angažirane projekte, formalno pa segajo na področja fotografije, grafike, videa in slikarstva. Pri svojem delu uporablja tudi dokumentarna gradiva, vsebinsko pa obravnava anomalije urbanih okolij. Tako njen film Razglednice, ki je predstavljen na Majskem salonu 2015 – Zrak, predstavlja arhivsko zbirko oz. dokumente medijskega poročanja o vprašanju migracij med letoma 2001  in 2008. Avtorico je zanimala konstrukcija reprezentacije prosilca za azil, ki jo ustvarja dominatni diskurz oz. institucija za produkcijo medijskih podob in javnega mnenja. Svoj študij je začela na Pedagoški fakulteti v Mariboru (2001 / 2002), ga nadaljevala na študijski izmenjavi na  Finskem na Satakunta Polytechnic Fine Art / Kankaanpaa  (2005 / 2006) in na Poljskem na Academy of Fine Arts Poznan (2006 / 2007). Diplomirala je na ALUO v Ljubljani (2002 / 2008) kjer je zaključila magistrski študij (2011) in sedaj končuje doktorski študij v Avstriji,  na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju.

Boštjan Drinovec

Drevesni delec za digitalno fotosintezo F – 786, 2013 jeklo, polimetylmetakrilat, vezje, print, 78,6 × 47 × 35 cm

Boštjan Drinovec je rojen 1973 v Ljubljani. Akademski kipar (1998, ALUO, Ljubljana). Magister umetnosti (2001, ALUO, Ljubljana). Od leta 2008 predava na ALUO v Ljubljani. Ustvarjalec Metelkove mesta. Boštjan Drinovec ustvarja na področju kiparstva, od male plastike do mobilnih, svetlobnih in zvočnih skulptur ter v svojem ustvarjanju združuje figuraliko s prvinami sodobnega  kiparstva, konstruktivizma, poparta, modernizma in sodobnih trendov. Umetnik premišljeno črpa iz pretekle zgodovine znanosti in kiparstva - ne v smislu stilnih povzemanj, temveč v smislu funkcionalnih rešitev, prirejenih lastnim konceptom posameznih plastik pri katerih je zanj pomembna predvsem likovna oziroma estetska dovršenost forme. Pri svojem delu se ozira po tehničnih in inovativnih poteh Nikola Tesle, ki mu je izredno blizu in njegovih odkritjih. Poudarek daje vidnosti jasnih principov v povezavi s principi in znanjem s področja Tesle, njegov znanstveni in umetniški performans,  in v nasprotju današnji digitalizaciji vstopa v zgoščen notranji proces uporabnika.

Anka Krašna

Ujeti zrak, 2012/2015, olje na platnu, steklo, steklena plastika / konceptualni projekt, 15 × 30 × 30 cm

Anka Krašna je rojena 1950 v Mariboru. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 pri prof. Gabrijelu Stupici (slikarstvo) in prof. Francu Kokalju (barvno okno – vitraj). Leta 1979 je zaključila specialistični študij za slikarstvo na ALU v Ljubljani pri prof. Jožetu Ciuhi in prof. Marjanu Tršarju. Bivala v Cite Internationale des Arts v Parizu. Sedaj je redna profesorica za slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Anka Krašna je zapisana slikarstvu ekspresivne likovne govorice, ki jo na oblikovni ravni doseže z odločnimi potezami, stilizacijo motivov in intenzivnimi barvami, zanima jo neoekspresionizem in postmodernizem. . Bila je ena zadnjih študentk Gabrijela Stupice, pri katerem je diplomirala iz slikarstva, pri Francu Kokalju pa iz vitraja. Izpopolnjevala se je na številnih študijskih potovanjih po celem svetu, od Evrope, ZDA do Azije, sklenila jih je z dvomesečnim bivanjem v pariškem Cité Internationale des Arts. Kot redna profesorica predava risarsko in slikarsko oblikovanje na mariborski Pedagoški fakulteti. Njen opus zaznamujejo slikarski cikli, med katerimi velja omeniti Ovce (1987-1989), Oznanjenja (1990,1993), Vrtove (1994-1995), Zgodbe(2000-2002), Dnevnik gospodične Blondy (2004). Vsebina njenih slik obsega širok razpon, od kritičnega pogleda na družbeno-politično stanje in ustaljene družbene vzorce, od ne obremenjujočega razgrinjanja tabuiziranih krščanskih dogem in izrisovanja dramatičnega bistva izbranih svetopisemskih motivov, do občudovanja lepote in moči rasti v svojem vrtu ter lepote v enkratnosti upodobljenčevega značaja. Že v zgodnjem obdobju jo je zanimala raznovrstna tekstura likovnih del, ki jo je ustvarjala z različnimi tehnikami in materiali, npr. z valovito lepenko, vrvjo, peskom in vrečevino, v čemer je slutiti zapoznele odmeve informela, v poznejših delih pa s pastoznimi nanosi barve, ki jih je porajala silovita gestualna poteza. Njena sklulptura na Majskem salonu, pri kateri je v steklu ujeti zrak v povezavi s poslikano podlago, deluje misterjozno in karizmatično.

Vanja Mervič

Blowing bubbles on a micro scale – triptih, 2014, digitalni tisk, 20 × 16 × 3 cm

Vanja Mervič je rojen 1973 v Kopru. Srednjo šolo je zaključil na Instituto d’arte Max Fabiani v Gorici. Študij slikarstva je nadaljeval na beneški Akademiji lepih umetnosti in na Akademiji Brera v Milanu, kjer je diplomiral leta 2001. Študij videa in novih medijev je nadaljeval na ALUO v Ljubljani pri prof. Sreču Draganu. Študijsko se je izpopolnjeval v Belgiji Hoogeshool, Gent), leta 1999, na Novi Zelandiji (UCOL, Wanganui), 2007 in v Avstriji (FH Digital media,  niversity of applied sience, Hagenberg), leta 2008. Razstavlja tako doma, kot v tujini. Sodeluje s skupino Artnetlab in je  član društva Ljubljanskih likovnih umetnikov. Ustvarjanje Vanje Merviča je tesno povezano z razvojem sodobne digitalne tehnologije, ki je preoblikovala koncept nedotakljivosti in zaključenosti umetniškega dela. Njegove interaktivne instalacije so »odprta dela«, procesualna ter zahtevajo aktivno soudeležbo gledalcev, ki vplivajo bodisi na proces nastajanja bodisi preoblikovanja posameznih projektov. Z vključevanjem gledalcev v ustvarjalni proces se njegova umetnost približuje življenju, hkrati pa so dela refleksija naše vsakdanjosti in širšega družbenega prostora, ki je popolnoma prežet z informacijsko tehnologijo in množico vizualnih sporočil. Mervičeva dela so kljub vpeljavi tehnologije, medijskih impulzov in neobičajnih materialov kontemplativna dela, ki temeljijo na likovnih prvinah, čeprav nam njihova vizualna struktura ne daje vedno estetskega užitka, ampak izziva našo miselno aktivnost (Nataša Kovšca). Razstava digitalnega tiska in video predstave je dobrodošla kombinacija in dodana vrednost letošnjega Majskega salona.

Marija Prelog

Kmečka lastovka 9, (Hirundo rustica), 2014 svinčnik, kirigami živali

Marija Prelog je rojena 1954 v Celju. Študij je dopolnila na ALUO v Ljubljani, smer slikarstvo in leta 1980 diplomirala pri profesorju Janezu Berniku. Vpisala in opravila je tudi specialko iz slikarstva. Zaposlila se je kot samostojna oblikovalka v Design biroju. Leta 1986 je postala likovno-grafična urednica v Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Od leta 1991 je samostojna ustvarjalka na področju kulture. Od  leta1991 ima status samozaposlene v kulturi. Glavnina njenega prepoznavnega dela je na področju ilustracije, še posebej strokovne. Ustvarja v tradicionalni tehniki svinčnika in akvarela ter kot edina avtorica v Sloveniji v tehniki kirigami izdeluje avtorske živali (avtorske izrezanke in zloženke iz papirja). Kot ilustratorka sodeluje pri prvi slovenski naravovarstveni reviji EKO Velikan. Živi in dela v Ljubljani. Ilustriranje povezuje z oblikovanjem. Riše od poljudno znanstvenih do fantazijskih tematik; od otroških slikanic, mladinskih del, do strokovnih knjig, učbenikov, priročnikov. Uživa v ilustriranju rastlinja, živali, še posebej ptic. Študijsko risanje živali ji je podlaga tudi za ustvarjanje avtorskih prostorskih izrezank in zloženk živali, v tehniki kirigami. Tako je nastala njena umetniška knjiga-priročnik "Ptice skrite v papirju" (Birds hidden in paper). Njena ljubezen do živali in narave nasploh in vrhunsko obvladovanje risarskega področja, so njeno ime ponesle po svetu, kjer jo cenijo in je povsod tam, kjer predstavljajo ilutratorji svoje umetnine, cenjena in priznana avtorica.

Katja Smerdu

Vezi II, 2014 jeklena žica, les, 32 × 28 × 30 cm

Katja Smerdu je rojena 1980 v Kopru v Sloveniji. 2005 obiskovala kiparsko delavnico kiparke Mojce Smerdu, 2007 je preko programa Erasmus  obiskovala Akademijo Brera v Milanu v Italiji in 2008 diplomira na ALUO v Ljubljani.  2013 je magistrirala z delom “Duša in roka” pri prof. Matjažu Počivavšku in prof.dr. Igorju Škamperletu na ALUO v Ljubljani. 2011 je skupaj z italijanskim akademskim slikarjem Paridejem Di Stefanom odprla atelje - Galerijo Apeiron v starem mestnem jedru Izole. V prostoru ustvarjata in v lastni režij prirejata kulturne dogodke, razstave ter uspešno sodelujeta pri kulturnem oživljanju Izole. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade. Katja Smerdu, mlada nadarjena kiparka, ki se je v zadnjem obdobju pri svojem raziskovalnem ustvarjanju in delu, ki je vseskozi družbeno in socialno angažirano, podala na področje aktivnega humanizma. Avtoričina kreativnost in tudi izvirnost ne poznata meja in vse česar se loti, izdela do popolnosti in z močno individualno noto. Skulpture  so forme,  ki so spletene iz žice in postavljene na leseno podlago. Pred nas je postavila prefinjeni kiparski izdelek, ki povezuje preteklost in sedanjost, predvsem pa poudarja vrednote, tako duhovne, kot materialne, ki so že skoraj pozabljene.

 

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44

Ostale novice


Črtomir Frelih: Znaki likovne nadarjenosti
Član ZDSLU, Črtomir Frelih je redni profesor za grafiko na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagošk
Več>>


UTRINKI: pregledna razstava nagrajenca Zorana Ogrinca

Več>>


Dani Žbontar na X. mednarodnem trienalu keramike v Minoju

Več>>