V slovo prof. Zmagu Jeraju

01. 4. 2015

V slovo našemu članu, priznanemu slikarju, grafiku, fotografu in pedagogu prof. Zmagu Jeraju, ki za seboj pušča veliko nenadomestljivo vrzel. Bil je en redkih vsestranskih kulturnih ustvarjalcev, ki je ključno oblikoval slovensko likovno sceno druge polovice 20. stoletja. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Leta 2009 je bil dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Pogrešali bomo njegove strokovne nasvete, neizmerno energijo in izjemno srčnost, s katero je šel skozi svoje plodno življenje

 

Samozaposleni v kulturi in akontacija dohodnine za preteklo leto 2014 (do 31.3.2015)

23. 3. 2015

Samozaposlene v kulturi opozarjamo na določbe Zakona o davčnem postopku, ki se nanašajo na priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu. Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora priglasiti ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu najpozneje do 31. marca za tekoče leto.

4. DOHODEK IZ DEJAVNOSTI

Za dohodek iz dejavnosti štejemo dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oz. samostojno (zavezanec opravlja dejavnost na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoženjem).

Zavezanci za dohodek iz dejavnosti so vsi zasebniki. Sem sodijo poleg samostojnih podjetnikov posameznikov tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov (npr. notarji, odvetniki, novinarji).

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed naslednjih načinov;

  • z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, ali
  • z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

(Pojasnila za fizične osebepravne osebefizične osebe z dejavnostjo)

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov


Pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg ZDoh-2 tudi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Po določilih tega zakona se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida v skladu s predpisi oziroma računovodskimi standardi. Pojasnila za fizične osebepravne osebefizične osebe z dejavnostjo).

Predložitev davčnega obračuna


Zavezanci morajo davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerega vpišejo prihodke in odhodke, ki so jih dosegli v preteklem letu. 

V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa zakon o dohodnini, in sicer:

  • olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšavo za investiranje,
  • olajšavo za zaposlovanje,
  • olajšavo za zaposlovanje invalidov,
  • olajšavo za zavezanca invalida,
  • olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • olajšavo za donacije.

Od ugotovljene davčne osnove, tj. dobička, morajo zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice (od 16 do 50 odstotkov), zavezanci pa lahko upoštevajo tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšavi lahko upoštevajo pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.


Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

  • v mesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije presega 400 evrov) ali
  • v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti. (Pojasnila za fizične osebepravne osebefizične osebe z dejavnostjo)

več informacij na: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/brosura_odmera_dohodnine_za_leto_2014/#c22251

 

Razstava Anamari Hrup in Nine Čelhar

09. 3. 2015

V četrtek, 12. marca 2015 ob 19.00, bo v Galeriji ZDSLU odprtje razstave dveh mladih slikark, Anamari Hrup in Nine Čelhar. Avtorici bo predstavila kustosinja dr. Petja Grafenauer. Razstava bo odprta do srede 8. aprila 2015.

ANAMARI HRUP in 51 skodelic kave

"Leta 2015 kavne usedline svojih juter mapira Anamari Hrup. Po generacijski pripadnosti bi bila lahko med nami, ciniki, ki smo mapiranje zajemali z veliko žlico ob prelomu tisočletja, a se je temu izognila in se študiju slikarstva zavezala šele v odraslosti, ko je lahko samostojno ugotavljala, kaj bo sprejela in kaj odložila ob rob svojega znanja. Lahko bi bila celo med tistimi, ki jih je sama kritika obstoječega, potem pa zagrabijo prežvečeno in se skušajo umestiti v tok zanimivega, medtem, ko se ta izteka, tako kot smo v Sloveniji vajeni v slikarstvu, grafiki, kiparstvu, performansu, instalaciji, videu in predvsem v kulturni politiki."
 
Anamari Hrup (1978, Ljubljana) zaključuje magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2014 se je strokovno izpopolnjevala na taboru Kunstwirkt v Berlinu, pod vodstvom kuratorke Maje Škerbot. Leta 2013 je samostojno razstavljala v galeriji Herman Pečarič v Piranu, sodelovala pa je na skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Romuniji in na Hrvaškem ter za svoje delo prejela več nagrad in priznanj za mlado avtorico. 
 
 
NINA ČELHAR in Dodatni prostori
 
"Hiša je osebni portret slikarke in hkrati neuresničena želja generacije, ki stopa skozi življenje in si željena domovanja lahko le še ogleduje, njena resnična bivališča pa so, tako kot oni sami, prekarna. Nina Čelhar ne slika zgolj zase, tu ni nikakršnega umetniškega egotripa. Njena slika nastaja z mislijo na gledalca in tisto, kar mu želi ponuditi. Pravi, da o sliki razmišlja podobno, kot arhitekt razmišlja o stavbi. Želi si, da bi jih doživeli kot intimne objekte, da bi z minimalnostjo potez in omejeno barvno skalo pri gledalcu spodbudila občutke varnosti in miru."
 
Nina Čelhar (1990, Postojna) je leta 2012 pri prof. Marjanu Gumilarju diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v  Ljubljani. Študij nadaljuje na drugi stopnji, med 2013 in 2014 na Hochschule  für Grafik und Buchkunst v Leipzigu (Nemčija). Lani je samostojno razstavljala v Bežigrajski galeriji v Ljubljani, sodelovala pa je na skupinskih razstavah v Sloveniji, Nemčiji, Grčiji in Italiji. Leta 2012 je prejela nagrado ALUO za posebne dosežke v akademskem letu 2011/2012. V letu 2015 je izbrana v deseterico nominirancev za ESSL Art Award CEE 2015.
dr. Petja Grafenauer (besedilo k katalogu)
 

 

 

 

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46

Ostale novice


Samozaposleni v kulturi in akontacija dohodnine za preteklo leto 2014 (do 31.3.2015)

Več>>


LIKOVNE BESEDE: Predstavitev novih knjig iz zbirke "Ljubljana osebno", 9. 12.2015 ob 17. uri, MGLC

Več>>


Prijava na Zimski salon ZDSLU in Prodajno razstavo ZDSLU 2016

Več>>