Razstava "Umetnost in teorija" slikarja Boštjana Jurečiča

01. 2. 2017

Slikar, umetnostni teoretik in novinar Boštjan Jurečič se bo predstavil na letošnji prvi razstavi v Galeriji ZDSLU z razstavo
 
UMETNOST IN TEORIJA
 
Vas in vaše prijatelje vljudno vabimo na odprtje te zanimive samostojne razstave v četrtek, 2. februarja 2017 ob 18. uri v Galerijo ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana. Avtorja bosta predstavila Miha Colner, kustos razstave in Aleš Sedmak, predsednik ZDSLU.

Nikakor pa ne smete spregledati tudi avtorjevega predavanja ob razstavi “Opazovanje vzporednic med vizualno in zvočno umetnostjo”, ki bo v četrtek, 9. februarja 2017 ob 18. uri in na katerem bo avtor spregovoril o teoriji v sodobni umetnosti.

ZELENO, 2015, akril na platno, 25 x 35 cm,  foto: Luka Dekleva

ZELENO, 2015, akril na platno, 25 x 35 cm, foto: Luka Dekleva

V četrtek, 9. februarja 2017 ob 18. uri torej vabljeni na avtorjevo predavanje, kjer bo podal svoje izjave o teoriji umetnosti z naslovom "Opazovanje vzporednic med vizualno in zvočno umetnostjo".

Jurečič bo obiskovalcem predstavil svoja razmišljanja o pomenu in razumevanju sodobne likovne umenosti. V svoji teoriji o sodobni umetnosti je avtor med drugim zapisal.

"V glasbi je preprosto manj zmede in tudi zato je vzpostavljanje vzporednic med tema dvema umetniškima področjema smiselno. V muziki je precej bolj jasno, s čim imamo opraviti: poskusite pomešati ali postaviti v isti kontekst glasbo Gerarda Griseya in Michaela Jacksona. Ne bo šlo. Na drugi strani standardni pregledi umetnosti dvajsetega stoletja postavljajo v isti kontekst ali v nekakšno zaporedje Rothka in Warhola, Beuysa in Tapiesa, kot da gre za razvoj in kontinuiteto enega in istega fenomena. Razlogi za zmedo so na videz kompleksni, v resnici pa precej preprosti, kar bom kasneje tudi pokazal. Prav pri vzpostavljanju kontinuitet je pomembno vozlišče, kjer najdemo enega od razlogov za zmedo, v kateri smo. Velik del vzpostavljenih kontinuitet namreč ne vzdrži natančnega pregleda."

POLICIJA, 2012, akril  na platno, 30x80 cm, foto: Luka Dekleva

Razstava bo na ogled od 2. do 24. februarja 2017 med delavniki od 9. do 17. ure.

 

 

Kmalu odprtje razstave "Umetnost in teorija" Boštjana Jurečiča, Galerija ZDSLU, 2. - 24. 2. 2017

09. 1. 2017

Kulturnik, slikar, novinar in teoretik Boštjan Jurečič se bo med 2. in 24. 2. 2017 predstavil na letošnji prvi razstavi v Galeriji ZDSLU. Kustos razstave z naslovom »Umetnost in teorija« je Miha Colner, ki bo avtorja tudi predstavil. Odprtje razstave bo v četrtek, 2. februarja 2017 ob 18. uri. Vabljeni!

Boštjan Jurečič: Warholovo spanje,  2015, akril na platno, 30 x 25 cm (foto: Luka Dekleva)          

Miha Colner, je o razstavi med drugim zapisal: »Razstava Umetnost in teorija na ogled postavlja novejša dela domačega slikarja Boštjana Jurečiča, ki vztrajno raziskuje možnosti likovnega jezika. Njegova dela, ki na prvi pogled obravnavajo svet posredovanih podob znotraj množičnih medijev, zato ostajajo povsem odprta za interpretacije.

Boštjan Jurečič: Rože za AI VEIVEIJA, 2013, akril na platno, 80 x 60 cm (foto: Luka Dekleva)

Boštjan Jurečič prisega na čisto likovno govorico, čeprav so njegove slike najpogosteje figuralne in sugestivne. Lahko bi rekli, da izražajo vsakdanjost, ki zaradi svoje običajnosti postaja strašljiva in malone mračna. Motive oziroma predloge svojih del izbira naključno, četudi proces njegovega dela temelji na avtorski interpretaciji podob, ki jih najde v preobilju medijskih podob – v časopisih, revijah, knjigah, reklamnih materialih in na spletu. A že sama odločitev o tem, kaj bo upodobljeno, je svojevrstna izjava, ki odraža avtorjeva hotenja ali vsaj tok misli, pa četudi je izbira nezavedna, utemeljena na intuitivnih vizualnih impulzih. V obdobju inflacije vizualnega je tovrstne motive moč dojeti z znatno mero ironije, saj nemara odražajo izumetničenost idealiziranega sveta medijskih vsebin, željo po petih minutah slave in številne druge karakteristike družbe spektakla. A avtorjeva intenca ni sarkastična ali ironična, pač pa povsem intuitivna in atmosferska.

Pričujoča razstava je tako posvečena predstavitvi slikarskih del, ki so nastala v preteklih petih letih, in razmišljanj o naravi umetnosti. Čeprav želi umetnik umetnost in teorijo obravnavati ločeno, se tudi v slikah najdejo zametki njegovega teoretskega premišljanja. O svojih delih sicer nerad govori, saj njihove vsebine ne želi ubesediti. Verjame namreč, da podobe komunicirajo na drugi ravni kot jezik, ki je (lahko) bolj določen in natančen v komuniciranju. Njegove slike tako nimajo linearnih zgodb in preračunanih nastavkov, ki bi gledalca napeljevali na določeno interpretacijo.«

Boštjan Jurečič (1969) je najprej diplomiral je na višji stopnji Ekonomske fakultete v Ljubljani, nakar se posvetil slikarstvu in leta 1998 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri profesorju Gustavu Gnamušu. Od leta 1996 je zaposlen na TV Slovenija, kjer  kot član Uredništva oddaj o kulturi redno pripravlja prispevke in vodi oddaje Kultura, Osmi dan, Ars in Omizje. Od konca leta 2012 piše kolumne za Multimedijski center RTV in sestavlja teorijo o umetnosti. Kot neodvisni ustvarjalec je v preteklih nekaj letih uveljavil svojevrstno slikarsko tehniko „spranega akrila na platnu“, ki mu omogoča dosego specifičnih likovnih učinkov. Živi in deluje v Ljubljani.

 

Odprtje osrednje razstave slovenske ilustracije ... 12. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

20. 12. 2016

Slovenski bienale ilustracije, ki je letos že 12. po vrsti, nam nazorno predstavlja kako velik je bil napredek na področju knjižne ilustracije zadnje četrt stoletja pri nas. Tokrat je bilo prijavljenih 133 avtorjev izmed katerih je strokovna žirija izbrala 67 ilustratorjev, ki se bodo 21. decembra predstavili na razstavi v Cankarjevem domu. Letošnjo žirijo sestavljajo: dr.dr. Damir Globočnik, ki je predsednik žirije in člani, Barbara Vurnik Sterle, Alenka Vidrgar, prof. Lucijan Bratuš in Nina Pirnat Spahič, kot predstavnica Cankarjevega doma. Na slehernem bienalu podelijo najboljšim ilustratorjem nagrade Hinka Smrekarja, ki je najvišje priznanje za področje  ilustracije v Sloveniji. Glavno nagrado za življenjsko delo je na 12. bienalu dobil izjemen knjižni ilustrator in risar Marjan Manček, ki skuša tako mladim, kot starim na humoren način osvetliti zgodbe in pričarati ter približati njihove like.

Začetki bienala segajo nazaj v leto 1992, ko smo v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov, dali pobudo, da se slovenski ilustraciji posveti večja pozornost in da jo predstavimo širšemu občinstvu in založnikom ter seznanimo z najnovejšimi likovnimi dosežki na tem področju. Leta 1993 je bila nato odprta prva razstava Slovenskega bienala ilustracije, ki umetnikom ves čas zagotavlja možnosti za nadaljnji razvoj domače, po kvaliteti tudi v tujini priznane ilustracije, ter kontinuiteto njene prisotnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru. Naši ilustratorji so v tesni navezi z mednarodnim Bienalom ilustracije v Bratislavi in tudi z drugimi likovnimi manifestacijami ilustratorjev po svetu.

Pri takratni sekciji Ilustratorjev ZDSLU, ki so jo med drugimi sestavljali umetniki Irena Majcen, Marija Lucija Stupica, Danijel Demšar, Dušan Muc, Mojca Cerjak, Jelka Godec Šmidt in Matjaž Šmidt, Kamila Volčanšek, Mirna Pavlovec, Alenka Sotler  in kustosinja Juditi Krivec Dragan, se je iz želje po zavarovanju umetniške ilustracije, ki je bila resnično ogrožena, zaradi pretirane z leti samo še stopnjevane komercializacije, rodila ideja o vseslovenskem bienalu ilustracije. Prisluhnili so nam tudi v Cankarjevem domu, kjer je glavnino bremena pri organizaciji projekta in postavitvi razstave prevzela kustosinja in voditeljica razstavnega programa Nina Pirnat Spahič, ki še tudi danes vodi organizacijo bienala. Že od samega začetka pa projekt financira Ministrstvo za kulturo in bi  zagotovo brez njegove podpore že zdavnaj usahnil. 

O začetkih bienala je likovna kritičarka Judita Krivec Dragan v  letošnjem katalogu med drugim zapisala: »Leta 1992 (1. razstava je bila 1993) je Društvo likovnih umetnikov Slovenije (uradno imenovano Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov) skupaj s Cankarjevim domom ustanovilo Slovenski bienale ilustracije, ki ga je pesnik Boris A. Novak s poetičnim naslovom ¨Podoba knjige, knjiga podob¨ simbolično umestil tja, kjer je imelo slovensko slikarstvo na področju knjižne ilustracije še posebej žlahtno in dolgo tradicijo ter po prepričanju pobudnikov bienalnih razstav veliko pomembnejšo vlogo, kot ji je bila tisti čas odmerjena v strokovni javnosti. Če je v otroških očeh v desetletjih po drugi svetovni vojni kaj zares cvetelo, je bila to najmlajšim namenjena literatura ter z njo bogata in raznovrstna ilustracija, ki jo je spremljala.« Dodala je še:« Bienale je živ organizem, na katerega vplivajo domala vse spremembe, ki sooblikujejo vsebinske, problemske in produkcijske načine sodobne vizualne umetnosti. Ker je bila razstava aktualne slovenske ilustracije zasnovana kot sodobna in strokovna predstavitev umetniških dosežkov skozi medij z besedo povezne slike, so organizatorji tudi pozneje ohranjali izvirnost in odzivnost dogodkov na družbo in čas. Bienale je danes soočen z novimi izrazili, estetiko ter predvsem računalnikom in svetovnim spletom, s katerima je odrasla najmlajša generacija ilustratorjev, ki v svojih delih uspeva ohranjati »modus vivendi« tovrstnega soočanja. A s celo tako oddaljenimi predhodniki, kot so pisci in iluminatorji srednjeveških manuskriptov, jih povezuje prvinski dotik – tisto najgloblje, skrito hrepenenje v duši, ki umetnika od nekdaj žene v ustvarjanje in mu daje vedenja o v neskončna obzorja razprtih svetovih onkraj naše predmetne stvarnosti. In domišljija, za katero ne obstajajo ne meje prostora in ne časa.«

Ilustracija leposlovnih tekstov prevaja zgodbo in emocije opisane v tej zgodbi v sliko. Ilustratorjeva interpretacija je vedno osebna in kvaliteta ilustracije je prav v subjektivnem tolmačenju, ki je vidno z načinom upodabljanja in skozi bogastvo imaginacije avtorja. Že zelo zgodaj začnejo otroci preko ilustracij v slikanicah spoznavati tako lepote likovne umetnosti, kot lepote narave in literature. Slikanice so vrsta otroške literature, katere definicija in zgodovina sta tesno povezani z razvojem družbe. V glavnem so namenjene otrokom, ki še ne znajo brati ali so v začetnem bralnem obdobju. Slike imajo vodilno vlogo pred tekstom, knjige so tanjše in vseh formatov. So pa izjemno pomembne, saj otroka že zgodaj navajajo na knjigo. Tako ilustracija posredno, s svojo lepoto in prepričljivostjo, človeka že v rani dobi povede v svet znanosti, umetnosti in kulture, v svet ilustracij in zgodb. 

Olga Butinar Čeh, prof. umetnostne zgodovine

Udeleženci 12. Slovenskega bienala ilustracije >>

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41

Ostale novice


BERKO in Slikarski selfiji - Lastne podobe in podobe sorodnikov

Več>>


Slovenski ustvarjalci v Grožnjanu 1965 - 2015, 28. januar - 26. februar 2016

Več>>


Izjava za javnost ob podelitvi nagrade in priznanj Riharda Jakopiča 2015

Več>>