Vabljeni na 4. dogodek v okviru projekta Umetnost v javnem prostoru: Genski oltar

10. 10. 2017


Vabljeni na 4. dogodek v okviru projekta "Umetnost v javnem prostoru" Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru ZDSLU.

Genski oltar: Damijan Kracina, Vladimir Leben, Jani Pirnat

Genski oltar umetnikov Damijana Kracine in Vladimirja Lebna, postavljen in posvečen v galeriji Krško lanskega novembra letos roma v Križevniško cerkev v Ljubljani, kjer bo umetniško mistično vizijo mogoče izkusiti od torka 10. oktobra, ko bo ob 19. uri otvoritvena maša, vse do petka, 13. oktobra, nesrečnega dne, ko bo oltar odromal do naslednje pojavitve, kdo ve, kdaj in kam.

Ideja o Genskem oltarju je nastala ob obisku Gentskega oltarja v katedrali svetega Bavona. Umetniške razstave Galapagos, ki je navdih iskala v nenavadnih bioloških oblikah potencialnega življenja in je krožila po Evropi do leta 2009, je sklenila pot v umetniškem centru Le Colysee, maison Folie de Lambersart pri Lillu. Verjetno najbolj slavna umetnina bratov van Eyck je sprožila besedno igro. Izhajajoč iz ikonografije in poslednjega bibličnega žrtvovanja živali – Jagnjeta Božjega, se je v idejni igri zgodil konceptualni prevzem krščanskih eshatoloških vsebin, apokaliptičnih vizij o poslednjih stvareh in se priredil vsemu genskemu. Vizija konca vsega je v viziji Genskega oltarja, spremenjena v znanstvenofantastično dogmo o prihodnosti življenja, raztresenega in potujočega po vesolju ob koncu sveta, kjer ljudje, žal, niso uspeli.

Postavitev oltarjev v čudoviti baročni Križevniški cerkvi ob glasbeni podlagi Saše Kalana, je zamišljena kot celostna umetnina in religiozni dogodek umetniške vizije konca biološkega življenja na našem planetu. Genski oltar prevzema cerkveni medij kot kreacionistično prepričevalno orodje in ga apropriira skozi pogled ustvarjalcev v dogmatski obrat in smer sodobnejših znanstvenih teorij o načinih, oblikah, potencialu in širjenju življenja skozi vesolje (Jani Pirnat).

 

Razstava Renéja Fadingerja: EXO VOLUME, 5. – 27. 10. 2017

28. 9. 2017

Vabljeni na odprtje razstave avstrijskega konceptualnega umetnika Renéja Fadingerja z naslovom EXO VOLUME, ki bo 5. oktobra 2017 ob 19h, v Galeriji ZDSLU v Ljubljani. 

René Fadinger

Rojen je bil leta 1974 na Dunaju, od leta 2012 pa živi in dela na avstrijskem Koroškem. Od leta 2000 do 2008 je študiral na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju pri profesorju Sigbertu Schenki in profesorju Heinzu Lindingerju, in sicer risbo in grafiko. Je prejemnik številnih umetniških nagrad, med drugim umetniške nagrade za grafiko Roberta Schmidta. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, kot so v letu 2017 Evro-Brazilija, Palácio da Cultura, Natal, Brazilija; v letu 2016 Morfologija arhivov, Muzej sodobne umetnosti MOG, Goa, Indija; v letu 2015 Tangente, Kunst Vorarlberg, Villa Claudia, Feldkirch; v letu 2016 Brezrazsežen; v letu 2011 TOP 11, Garage X, Dunaj; v letu 2014 Sublimacija, v letu 2010 B-ART, Galerija BV, Dolga noč muzejev, Celovec, Avstrija. Pri ustvarjanju Fadingerja se križa in prepleta več umetniških področij. Povezuje različne medije, kot so skulptura, video, grafika in slikanje, predvsem v talne instalacije. Pri svojem delu že več kot deset let intenzivno raziskuje prostor, njegovo zaznavanje in različne razsežnosti. Od leta 2013 je predavatelj na »Koroški svobodni akademiji likovnih umetnosti«.


Portrait René Fadinger, on the rise, 2014, Cut-Out, Lack auf Fancy Canvas, 180 x 270 cm

René Fadinger: O njegovem delu je spregovoril umetnik in filozof Luka Antičević

»Opazovanje sveta Renéja Fadingerja ni tako zelo odvisno od zanimanja za predstavitev njegovih umetniških del kot trofej, ki izpolnijo pričakovanje, ampak je njegov namen veliko bolj doseči vidnost postopka ustvarjanja. Čeprav delo Renéja Fadingerja temelji na predstavitvi razmerja med sredstvom, označenim predmetom in njegovo osebnostjo, je v njegovih delih mogoče najti umetniško-evolucijsko metafiziko, ki predpostavlja, da je povezava izkušenj, delovanja in dejanskosti določena na Fadingerjev način. Ta umetniški pristop kot teorija lastne izkušnje resničnosti je lahko zasnovan tako, da v enaki meri ustreza normativnim vedam estetike, etike in logike.



Memories of my Origin, 2016, Tusche und Acryl auf Leinwand, 180 x 160 cm

Bistveno za dela Reneja Fadingerja je, da je v osnovi njegovega estetskega vedenja oblika odzivnega doživljanja umetnika, s čimer je poudarjeno, da je pri njegovem ustvarjalnem delu še posebej pomembno te izkušnje doživeti. Gre za izkušnje umetnika, ki svoje umentine ustvarja pod vplivom posebne časovne dimenzije v povezavi s svojo voljo, ki je izraz identitete njegovih umetniških del. Enotnost njegovih figur je razumemo kot osmislitev, kot vrnitev k izhodišču, kjer je mogoče prepoznati nedoločenost kot vir vsega podanega, neomajno dojemljivo in zaznavno ter brezplodno prizadevanje vseh umetnikov, da bi dosegli popolnost vedenja in
umetnosti.

Luka Antičević 2017


D-Construction, Inštalacija / Installation, 2015, les, železo / Holz, Eisen, 300 x 310 x 110 cm

 

Prihodnje razstave Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov

27. 9. 2017

Letošnja jesen bo v BV galeriji v Celovcu  v znamenju vrhunskih umetnikov, članov Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Poleg odmevne in zanimive septembrske razstave Aleksandre Saške Gruden in Simone Šuc, ki jo je podprla SKICA na Dunaju,  se bodo v oktobru in novembru predstavili še štirje naši člani. V oktobru bo na ogled razstava Finka, Beje in Stančičeve, novembra pa bomo odprli razstavo Hamo Čavrka. Uspešen izmenjalni razstavni program, ki teče neprekinjeno že štiri leta med galerijo sodobne umetnosti BV v Celovcu, ki jo vodijo Margaretha Bauer in člani Strokovnega združenja likovnih umetnikov Koroške in Galerijo ZDSLU,  bo to jesen zagotovo dosegel vrhunec. Poleg  tesne strokovne povezanosti dveh galerij je pred nami tudi primer dobre prakse evropske kulturne krajine, v kateri ni meja, saj so se med člani obeh društev spletle tesne in prijateljske vezi.

Istočasno se bo 5. oktobra s svojimi deli v Galeriji ZDSLU v Ljubljani, na povratni razstavi, predstavil priznani avstrijski konceptualni umetnik René Fadinger, katerega razstavo je podprl Avstrijski kulturni forum in o kateri bomo spregovorili drugič.

Kot prvo, bomo v ponedeljek, 2. oktobra 2017 v Celovcu slovesno odprli razstavo Simona Jugovica Finka, Borisa Beje in Zore Stančič. Umetnost slikarja Simona Jugovic Finka, kiparja Borisa Beje in grafičarke Zore Stančič nimajo skupnega likovnega imenovalca, a po vsebinski plati so vsi trije umetniki  različnih generacij med seboj povezani s problemi in odbleski našega časa. Ob poglobljeni analizi razstavljenih eksponatov ne moremo mimo dejstva, da je ravno aktualna simbolika, ki preplavlja svet urbanih sredin, bodisi kot povsod prisotne ekranske podobe pri Finku, migracijska problematika beguncev pri Beji ali kulturno-religiozno-politični problemi ženske v sodobni družbi pri Stančičevi, tisti vezni element, ki to enkratno razstavo povezuje.

Simon Jugovic Fink se je rodil leta 1977 v Ljubljani. Leta 2004 je pri prof. Zmagu Jeraju diplomiral iz slikarstva na ALUO v Ljubljani, kjer je 2016 zaključil še magistrski študij pri prof. Sergeju Kapusu. Imel je mnogo samostojnih razstav in sodeloval je na številnih kolonijah ter skupinskih predstavitvah tako doma kot v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Je član DLUSP in ZDSLU. Trenutno živi in dela v Londonu.

Simon Jugovic Fink: Klaviatura, 2015, olje na lesu

 

Boris Beja (1986) je najprej diplomiral na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika, in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2013 na oddelku za kiparstvo. V zadnjih letih je imel več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad in nominacij. Živi in ustvarja v Ljubljani. 

Boris Beja: Space Between, 2016, tekstil

 

Zora Stančič (1956), grafičarka in vizualna umetnica, je leta 1984 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu. Leta 1990 je končala grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesor Zvest Apolloniu. Študijsko se je izobraževala v Parizu (1988), na Dunaju (1989), v ZDA (1993) in na Češkem (2001). Za svoja dela je dobila številna priznanja doma in na tujem. Na 23. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani je za razstavljene grafike prejela nagrado Novega mesta. Leta 1996 je prejela prvo nagrado na Bienalu slovenske grafike na Otočcu in leta 1999 na petem mednarodnem bienalu risbe in grafike v madžarskem mestu Gyor častno priznanje. Njena dela so del stalnih zbirk v Albertini na Dunaju, V Fond National D'Art Contemporain v Parizu, v Moderni galeriji v Ljubljani in v The Jane Voorhees Zimmerli Art Museum v New Brunswichu v New Yearsey v ZDA. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Zora Stančič: RUTA / HEADSCARF, 2017, sitotisk na tekstil

Projekt bodo tudi predstavili 7. oktobra v okviru kulturnih projektov  po vsej Avstriji, »ORF Dolga noč muzejev« in podprli so ga tudi v Delavskem domu Trbovlje, DDT.

kustosinja razstav: Olga Butinar Čeh

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46

Ostale novice


Utrinki z odprtja razstave Andreje Peklar

Več>>


SPOROČILO ZA MEDIJE O PODELITVI NAGRADE IN PRIZNANJ RIHARDA JAKOPIČA 2016

Več>>


Možnost rezidenčnih ateljejev v Barceloni, Londonu, Berlinu, Dunaju in New Yorku v letu 2016

Več>>