SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

11. Slovenski bienale ilustracije >>

 

Pred več kot dvajset leti smo v ZDSLU dali pobudo, da slovenski ilustraciji posvetimo večjo pozornost in jo predstavimo širšemu občinstvu. Pri takratni sekciji Ilustratorjev ZDSLU, ki so jo med drugimi sestavljali umetniki Mojca Cerjak, Danijel Demšar, Irena Majcen, Dušan Muc, Mirna Pavlovec, Marija Lucija Stupica, Alenka Sotler, Jelka Godec Šmidt in Matjaž Šmidt, Kamila Volčanšek in kustosinja Juditi Krivec Dragan, se je iz želje po zavarovanju umetniške ilustracije, ki je bila resnično ogrožena, zaradi pretirane komercializacije, ki se je z leti samo še stopnjevala, rodila ideja o vseslovenskem bienalu ilustracije.

Prisluhnili so nam tudi v Cankarjevem domu, kjer so prevzeli glavnino bremena pri organizaciji projekta in postavitvi razstave. Potrebno je poudariti, da so bile prve bienalne razstave organizirane z minimalnimi sredstvi in da jih brez številnih sponzorjev in založnikov ne bi bilo.  Zagotovo pa je za obstoj projekta pomembno sodelovanje in požrtvovalno delo posameznikov v treh inštitucijah: na Ministrstvu za kulturo, v Cankarjevem domu in v ZDSLU.

Kot vedno, kadar se povežejo ustvarjalne ideje z dobro voljo, intuzijazmom in posluhom številnih strokovnjakov in ljubiteljev lepih umetnosti, so rezultati vidni in tako je bienalna razstava slovenske ilustracije na kateri se nam predstavljajo vrhunski sodobni slovenski ilustratorji preživela in prehodila dvajsetletno pot in projekt je še vedno kakovosten in živ.

Skozi svoj razvoj se ilustracija hitro transformira in sledi novim izumom in novim tehnologijam. Prav tako je  v računalniški dobi likovna ilustracija postala nenadomestljiva, saj bolj  kot se je razvijala in je napredovala tehnologija, je vse bolj pridobivala na pomenu in se je uveljavljala ilustracija, ki tudi dan danes zaseda pomembno mesto med številnimi zvrstmi likovne umetnosti. Ilustracija po  svetu doživlja razcvet in zavzema vse bolj pomembno vlogo v vidnem sporočanju, žal pa je pri nas še vedno potisnjena  nekje na obrobje.  

In kaj je glavna naloga ilustracije? Ilustracija poskuša prevesti besedilo v likovni jezik, istočasno pa se mora kvalitetna ilustracija predstavljati tudi kot vrhunska umetnina sama zase. Njen razpon je zelo obsežen. Ilustracija leposlovnih tekstov prevaja zgodbo in emocionalni naboj te zgodbe v sliko. Pri tem gre vedno za osebno interpretacijo ilustratorja in kvaliteta ilustracije je prav v subjektivni interpretaciji, ki je vidna skozi bogastvo imaginacije avtorja in njegovim načinom upodabljanja. Znanstvena ali poljudnoznanstvena ilustracija pa lahko dosledno odslika in selekcionirano predstavi podobe, razgradi ali sestavi objekte in organizme, lahko prikaže pogled, ki fotografiji in očesu ni dosegljiv, ali pa podobam dodaja podatke, ki jih obravnava besedilo in če je tiskana v reliefni tehniki in ustrezno prirejena, jo lahko zaznajo tudi slepi in slabovidni. Zato je izredno važno da ilustracijo gojimo naprej in da jo čuvamo kot zelo pomembno področje likovne umetnosti.

Dobra odzivnost na razpis Slovenskega bienala ilustracije skozi vsa leta od ustanovitve, kvaliteta ilustracij, razpon od klasičnih do eksperimentalnih pristopov označuje sodelovanje cele plejade knjižnih slikarjev: od doajenke, slovenske ilustracije Marlenke Stupice in Ančke Gošnik Godec, preko priznane srednje generacije (po abecednem redu) S. Bricelj, Čoh, Erič, Gatnik, Godec Schmidt, Majcen, Muc, Oketič, Omerzu, Pahor, Peklar, Vidrgar, E. Vogelnik, Volčanšek, Wang in pokojni Schmidt, do mlajših avtorjev kot Borin, Pregl, Preželj, Šalamun, če jih navedemo le nekaj. Veseli nas, ker se vsako leto na razpis odzove vse več mladih, še neuveljavljenih avtorjev; vseh prijavljenih je po navadi okoli 120 avtorjev od katerih strokovna žirija izbere od 50 do 60 avtorjev.